Radgona: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 42:
 
Odkritje bogatih izvirov tople in zdravilne vode, ki naj bi imela ob izviru kar 80°C, je pripomoglo, da so v mestu že leta 1978 odprli [[zdravilišče]], ki je sčasoma preraslo v moderne [[terme]].
 
 
== Mestne znamenitosti ==
 
Na Glavnem trgu mestno hišo z [[gotika|gotskim]] stolpom obdajajo trinadstropne stavbe, nekoč last bogatih trgovcev in plemičev. V dvorani za slovesnosti so [[freske]] z motivi boja Radgončanov za priključitev k [[AvstijaAvstrija|Avstriji]] po [[1. svetovna vojna|prvi vojni]]. Nasproti mestne hiše je Pistorjeva [[palača]], ena najstarejših v mestu, v njenih kletnih prostorih so odkrili dragocene freske radgonskega slikarja [[Janez Aquila|Janeza Aquile]].
 
Na Glavnem trgu mestno hišo z [[gotika|gotskim]] stolpom obdajajo trinadstropne stavbe, nekoč last bogatih trgovcev in plemičev. V dvorani za slovesnosti so [[freske]] z motivi boja Radgončanov za priključitev k [[Avstija|Avstriji]] po [[1. svetovna vojna|prvi vojni]]. Nasproti mestne hiše je Pistorjeva [[palača]], ena najstarejših v mestu, v njenih kletnih prostorih so odkrili dragocene freske radgonskega slikarja [[Janez Aquila|Janeza Aquile]].
 
Mogočna [[barok|baročna]] vrata vodijo do Marijine cerkve. V njej so bile do leta [[1920]], ko je mesto pripadlo Avstriji, nedeljske maše v slovenskem jeziku, zato so sem radi prihajali verniki iz [[Prekmurje|Prekmurja]] in [[Slovenske Gorice\Slovenskih goric]], na kar spominja tudi slovenski napis nad vrati.
 
Severno od Glavnega trga stoji Puhova hiša, kjer je kot vajenec služil [[Janez Puh]], znani [[inovator]] in industrialec.
 
== Kultura ==
 
 
Mesto vse leto zaznamuje živahno kulturno dogajanje, ki doseže svoj vrhunec poleti, s [[festival]]om [[jazz]]a, [[blues]]a in [[brass]]a v novem kongresnem središču.