Radgona: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
name mora biti nemško ime, zaradi delovanja predloge (glej dokumentacijo) |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27:
|Wahljahr = 2010
}}
'''Radgona''' ({{lang-de|Bad Radkersburg}}) je mesto na jugovzhodu [[Avstrijska Štajerska|Avstrijske Štajerske]]
== Zgodovina ==
Arheološke najdbe pričajo o poselitvi območja današnje avstrijske Radgone že v času kulture žarnih grobišč. Naselje pod Radigojevim (današnjim Radgonskim) [[grad]]om je izpričano v 12. stoletju in se leta 1265 omenja kot trg, leta 1299 pa že kot mesto. Slovenska Radgona na drugem bregu Mure, tako imenovani Petersdorf, naj bi bila v 13. stoletju njeno predmestje.
Avstrijska Radgona oziroma Bad Radkersburg je predvsem zgodovinsko mesto. V 13. stoletju je kot tedaj pomembno [[trgovina|trgovsko]] središče pridobila mestne pravice in se razvila v pomembno utrdbo proti [[Madžari|Madžarom]]. Zaradi trgovskih poti med Vzhodom in Zahodom se je tu razvila živahna trgovina z [[železo]]m, [[vino]]m, [[sol]]jo, [[med]]om in začimbami. V 16. stoletju so zgradili mestno trdnjavo, dela so vodili [[italijani|italijanski]] gradbeni mojstri, od katere je ohranjen velik del [[renesansa|renesančnega]] [[obzidje|obzidja]].
Vse do leta 1918 sta bili obe mesti povezani. Fizično ju je ločevala le reka [[Mura]], povezoval pa stari leseni [[most]], ki je bil leta [[1929]] povsem uničen. Dobri medsebojni odnosi med mestoma, ki so se lepo pokazali v slogi pri zaščiti pred [[poplava]]mi in [[požar]]ih, so privedli do skupne gradnje betonskega mostu leta 1969, katerega sta slovesno odprla jugoslovanski predsednik [[Tito]] in avstrijski [[Franz Jonas]]. Na začetku mostu je nekoč stala mitnica, kjer so pobirali mostnino, pod njim pa je potekala živahna trgovina z različnim blagom, soljo, železom, žitom, vinom in živino.
Že od leta [[1700]] imata obe mesti na isti dan znani Leopoldov [[sejem]], in to nepretrgano že več kot tristo let.
== Turizem ==
Odkritje bogatih izvirov tople in zdravilne vode, ki naj bi imela ob izviru kar 80°C, je pripomoglo, da so v mestu že leta 1978 odprli [[zdravilišče]], ki je sčasoma preraslo v moderne [[terme]].
== Mestne znamenitosti ==
Na Glavnem trgu mestno hišo z [[gotika|gotskim]] stolpom obdajajo trinadstropne stavbe, nekoč last bogatih trgovcev in plemičev. V dvorani za slovesnosti so [[freske]] z motivi boja Radgončanov za priključitev k [[Avstija|Avstriji]] po [[1. svetovna vojna|prvi vojni]]. Nasproti mestne hiše je Pistorjeva [[palača]], ena najstarejših v mestu, v njenih kletnih prostorih so odkrili dragocene freske radgonskega slikarja [[Janez Aquila|Janeza Aquile]].
Mogočna [[barok|baročna]] vrata vodijo do Marijine cerkve. V njej so bile do leta [[1920]], ko je mesto pripadlo Avstriji, nedeljske maše v slovenskem jeziku, zato so sem radi prihajali verniki iz [[Prekmurje|Prekmurja]] in [[Slovenske Gorice\Slovenskih goric]], na kar spominja tudi slovenski napis nad vrati.
Severno od Glavnega trga stoji Puhova hiša, kjer je kot vajenec služil [[Janez Puh]], znani [[inovator]] in industrialec.
== Kultura ==
Mesto vse leto zaznamuje živahno kulturno dogajanje, ki doseže svoj vrhunec poleti, s [[festival]]om [[jazz]]a, [[blues]]a in [[brass]]a v novem kongresnem središču.
==Reference==
| |||