Mehčalec: Razlika med redakcijama

'''Mehčalec''' za perilo ohranja tkanine mehkejše in preprečuje statičnost.

==Vrste mehčalcev==

Mnogi sodobni pralni [[Stroj|stroji]] imajo razpršilnik, ki lahko doda tekoč mehčalec za perilo avtomatično pred zadnjim izpiranjem; v samopostrežne pa ga je treba dodati ročno. Pri nekaterih blagovnih znamkah [[Pralni prašek|pralnih praškov]] je mehčalec že primešan pralnemu prašku. Nekateri proizvajalci trdijo da njihovi produkti olajšajo likanje in pripomorejo k hitrejšemu sušenju oblačil. Vsi mehčalci [[Tkanina|tkanin]] so zgrajeni tako da se jim doda [[voda]] - z dodajanjem proizvoda neposredno pred končnim izpiranjem z vodo ali v razmerju 2:1 (voda:mehčalec) pri redčenju v avtomatskem razpršilcu. Če razredčen mehčalec vlijemo neposredno na [[oblačila]] bo pustil madeže ali pa celo uničil oblačila. Mehčalci delujejo na tkanino tako, da vrhnji sloj vlaken prevlečejo s tankim slojem [[Kemikalija|kemikalij]]. Te kemikalije imajo mazivne lastnosti in so električno prevodne s čimer vlakna zmehčajo in preprečijo kopičenje [[statična|statične]] [[Energija|energije]]. Pomanjkljivost prevleke vlaken s hidrofobno snovjo je v zmanjšanju [[Absorpcija|absorpcije]] vode iz tkanine, kar je še posebej nezaželeno pri brisačah in plenicah. Zato so kationski mehčalci pogosto v kombinaciji z drugimi [[Kemikalija|kemikalijami]], ki imajo nižjo afiniteto do vlaken. Prav tako jih naj ne bi uporabljali na tekstilu iz mikrovlaken in na brisačah iz 100 % [[Bombaž|bombaža]] saj se le te s časom naravno zmehčajo.

 

==Sestava==

Mehčalne [[Spojina|spojine]] se razlikujejo v afiniteti do različnih materialov. Nekateri so boljše za vlakna na osnovi [[Celuloza|celuloze]], drugi pa imajo večjo afiniteto do hidrofobnih [[Material|materialov]] kot so [[najlon]], polietilen, poliakrilnitrilina, itd. Novi mehčalci so sestavljeni iz spojine na osnovi [[Silikon|silikona]], ki deluje tako da navlaži vlakna. Prav tako se uporabljajo tudi [[Derivat|derivati]], ki vsebujejo funkcionalne skupine amid ali [[Amin|aminov]]. Te skupine pomagajo mehčalcem da se bolje vežejo s tkaninami. Ker so mehčalci sami pogosto hidrofobne narave, se pogosto pojavljajo v obliki emulzije. V zgodnjih formulacijah, so se [[mila]] uporabljala kot [[Emulgator|emulgatorji]]. Emulzije so običajno motne mlečne [[Tekočina|tekočine]]. Obstajajo pa tudi mikroemulzije kjer so [[Kapljica|kapljice]] hidrofobne faze bistveno manjše. Prednost mikroemulzije je povečana sposobnost manjših delcev, da prodrejo v vlakna. Drug pristop je z uporabo [[[[polimerna mreža|polimerne mreže]].