Boris Ziherl: Razlika med redakcijama

Med vojno je bil član vodstva [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in partizanskega gibanja [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Kot odposlanec se je udeležil [[Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju|Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju]]. Po vojni je postal visok partijski in državni funkcionar, predsednik komiteja za šolstvo in eden glavnih komunističnih ideologov, ki je po vzoru iz [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]]ove [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti. Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvojni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev. Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil za »kapitalistično umetnost«. Po njegovem mnenju je bilo potrebno obsoditi »izprijeni impresionizem in ekspresionizem ter smeri, ki so sledile: kubizem, futurizem in nadrealizem«. Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Bil je organizator samostojnega študija [[sociologija|sociologije]] v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU). Umrl je leta [[1976]] v Ljubljani.

 

 

==Najpomembnejša dela==