Odpadek: Razlika med redakcijama

* Posebno skupino tvorijo odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov in naprav za čiščenje odpadne vode (blato [[čistilna naprava|čistilnih naprav]]).

* Tudi pravno zakonsko ločeno pa se obravnavajo posamezne specifične skupine, zaradi velikega nevarnostnega potenciala (na primer vsebnosti težkih kovin-zlasti [[Živo srebro|živega srebra]], [[kadmij]]a, [[Svinec|svinca]] in šestvalentnega [[krom]]a) ali zaradi posebne vloge (težka nadomestljivost oziroma zamenljivost izhodiščnih nevarnih kemikalij z nenevarnimi) in posebnega ravnanja (na primer odpadna embalaža). Posebej obravnavamo odpadke, ki vsebujejo [[azbest]], [[PCB]], [[E-smeti|Elektronski odpadki]] in [[PCT]], odpadke iz proizvodnje [[TiO₂]], odpadna [[Olje|olja]] in [[gudron]], [[Mineralno olje|mineralna olja]], [[baterija (elektrika)|baterije]] in [[akumulator]]je z nevarnimi snovmi, gradbene odpadke, izrabljene avtomobilske gume, izrabljena motorna vozila, [[Infektivni odpadek|infektivne odpadke]] iz zdravstvene dejavnosti, klavnične odpadke in kužni material živalskega porekla ter živalske stranske proizvode, biorazgradljive organske kuhinjske odpadke, odpadna jedilna olja in [[mast]]i, odpadno električno in elektronsko opremo ter radioaktivne odpadke.

== Razvrščanje ==

Tukaj obstaja veliko pogledov, kako razvrščati odpadke. Najpogosteje se razvršča na velikost ali težo in tudi med njima obstaja očitna razlika. Na primer, organski odpadki so mnogo težji, če so razmočeni, [[plastika]] in stekleni izdelki pa imajo lahko pritrjene razne uteži in so hkrati lahko enake velikosti. Na svetovni ravni je zelo težko razvrščati odpadke, ker ima vsaka posamezna država drugačen pristop k razvrščanju odpadkov in kaj spada v posamezno skupino odpadkov. Temeljijo na nepopolnih poročilih svojih strank. [[Baselska konvencija|Baselske konvencije]] so preračunale, da smo v letu 2001 ustvarili 338 milijonov ton odpadkov. Še za isto leto je [[OCED]] (''Organisation for Economic Co-operation and Development'') ocenila za 4 miljarde ton odpadkov iz svojih držav članic. Kljub taki nedoslednosti je razvrščanje odpadkov še vedno najboljše na male in velike količine za določanje klučnih vzrokov in lokacij ter najti načine za preprečevanje, zmanjšanje, obnavljanje, obdelovanje in odlaganje odpadkov.