Jakob Frančišek Zupan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Jakob Frančišek Zupan''' (tudi '''Suppan'''), [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[27. julij]] [[1734]], Schrötten, [[Zgornja Štajerska]], † [[11. april]] [[1810]], [[Kamnik]].
 
Je avtor prve slovenske opere ''[[Belin]]'', katere [[notni zapis]] je veljal za izgubljenega do leta 2008. Besedilo je bilo objavljeno [[1780]] v ''[[Pisanice|Pisanicah]]'' ([[pesnik]] in jezuit [[Anton Feliks -Dev]] = [[Janez Damascen Dev]]).
Življenjska pot slovenskega [[barok|poznobaročnega]] skladatelja Zupana je po dosedanjih raziskavah še vedno zavita v meglo. O njegovi mladosti je bore malo znanega, ve se samo kraj in datum rojstva. Tudi glede Zupanovega učiteljevanja v Kamniku in [[Komenda|Komendi]] se podatki iz raznih strani ne ujemajo med seboj. Iz ohranjenih virov pa si lahko vsaj v glavnih potezah ustvarimo sliko Zupanovega življenja. Rodil se je v vasi Schrötten pri St.Lorenzenu am Hensberg v [[okraj]]u Wildon na Gornjem Štajarskem. Kako je preživljal otroško dobo ni nobenega vira. Prav tako ni nič znanega o Zupanovem šolanju in glasbenem izobraževanju, vse do leta [[1757]] ko pride v Kamnik. V mestu, ki je bilo v [[kultura|kulturnem]] in [[gospodarstvo|gospodarskem]] pogledu precej živahno, je Zupan kmalu zaslovel kot izvrsten glasbenik. Na domu župnijskega [[organist]]a Valentina Götzla, ki je poučeval kamniško mladino v petju in glasbi, se je seznanil z njegovo hčerko Jožefo, s katero se je kmalu oženil. Za talentiranega mladega moža je zvedel komendski [[župnik]] [[Peter Pavel Glavar]] in ga zvabil v Komendo. Kamničanom je bilo žal, da jih je Zupan zapustil. premišljevali so, kako bi spretnega glasbenika spet pridobili v svoje mesto. Ponudili so mu službo organista in naslov [[zborovodja|zborovodje]] z letnim dohodkom 310 goldinarjev in 16 krajcarjev. Zaradi boljših eksistenčnih pogojev in ker se mu je družina povečala za enega člana - rodila se je hči Cilka - je ponudbo sprejel in se leta [[1765]] vrnil v Kamnik.<ref>Lovše, Janez, Življenjska pot Jakoba Zupana, Kamniški zbornik IX, str. 45, Muzej Kamnik, 1963</ref>