Socialistična stranka (Francija): Razlika med redakcijama

 
=== Volitve 2007 in njene posledice ===
[[Slika:Meeting Royal 2007 02 06 n1.jpg|thumb|Dominique Strauss-Kahn, Bertrand Delanoë in Ségolène Royal, ob strankinem srečanju 2007, Carpentier Hall, Pariz.]]
 
Pred volitvami za predsednika 2007 se je na seznamu pojavilo več možnih kandidatov: François Hollande, Laurent Fabius, Dominique Strauss-Kahn, Jack Lang, Martine Aubry in Ségolène Royal; slednji je po anketah kazalo najbolje. Nekateri člani stranke so pozvali k vrnitvi Lionela Jospine, ki pa jo je na koncu le zavrnil. 16. novembra 2006 je bila z večino 60% potrjena Royalova, nasprotnika Strauss-Kahn in Fabius sta dobila 21 oz. 19% glasov.
 
Z doseženimi 25,87% glasov v prvem krogu predsedniških volitvev se je Ségolène Royal uvrstila v drugi krog, vendar na koncu, 6. maja 2007, izgubila proti [[Nicolas Sarkozy|Nicolasu Sarkozyju]], dobila je 46,99% glasov. Takoj po njenem porazu jo je več strankinih veljakov, posebno Strauss-Kahn, okrivilo za neuspešno kampanjo, istočasno pa so nekateri člani desnega krila stranke, med drugim [[Bernard Kouchner]], sprejeli ponudbo in se pridružili kabinetu, imenovanem s strani Sarkozyja.
 
Na državnozborskih volitvah mesec dni kasneje je Socialistična stranka dobila 186 od 577 sedežev.
 
Po zmagovitih občinskih volitvah marca 2008 se je začela kampanja s pogledom na bližajoči se kongres v Reimsu. Predlagano je bilo nekaj kandidatov za nasleditev Françoisa Hollanda, ki je naznanil, da se ne bo več potegoval za ponovni mandat prvega tajnika:
* Ségolène Royal z željo po oblikovanju zavezništva s sredinskim [[Demokratično gibanje (Francija)|MoDemom]],
* župan Pariza [[Bertrand Delanoë]], podprt z Lionelom Jospinom in prijatelji, ki je želel ohraniti status quo kampanje 2007 in ponovnio oblikovati Pluralno levico,
* [[Martine Aubry]], podprli so jo Fabiusovi in Strauss-Kahnovi ljudje, ki je imela isto volilno strategijo kot župan Pariza, vendar je zagovarjala spravo med zagovorniki "za" in "proti" referenduma o Evropski ustavi,
* mladi [[Benoit Hamon]], z levega krila stranke.
 
Na predglasovanju je bila Royalova podprta z 29%, sledili so ji Delanoë (25%), Aubryjeva (25%) in Hamon (19%). Del levega krila se je razšel s stranko in ustanovil svojo [[Leva stranka (Francija)|Levo stranko]]. V času kongresa, ki se je odvijal v zelo napetem ozračju, voditeljem frakcij ni uspelo oblikovati večine. Posledično so se morali odločiti za prihodnjega predsednika stranke člani stranke sami. Razočaran nad predhodnimi rezultati se je Delanoë odpovedal svoji kandidaturi in pozval člane, da volijo za Aubryjevo. Zmaga s komaj 42 glasovi razlike je pripadla Martine Aubry pred Ségolène Royal, ki je zahtevala ponovno štetje, ki pa je izid le potrdilo.
 
=== Volitve 2012 ===
8.286

urejanj