Socialistična stranka (Francija): Razlika med redakcijama

 
=== Šok po letu 2002 ===
[[François Hollande]], ki je prišel na čelo stranke leta 1997, je bil v času strankinega kongresa v Dijonu 2002 s podporo osrednjih osebnosti v stranki ponovno izvoljen za njenega predsednika. Na regijskih volitvah 2004 je socialistom ponovno uspel veliki met. V koaliciji z nekdanjo Pluralno levico so prevzeli ali zadržali oblast v kar 20-ih od 22 metropolitanskih regij (vse razen Alzacije in Korzike), razen tega še v štirih prekomorskih regijah. Stranka je izkoristila povečano nezadovoljstvo volilcev nad desno sredinsko politiko, kljub temu pa doživela precejšnje težave pri oblikovanju alternative politiki desnih strank.
 
1. decembra 2004 je večina članov stranke (59%) podprla predlagano [[Evropska ustava|Evropsko ustavo]]. Kljub temu je več pomebnih članov, med drugim tudi Fabius, Emanuelli in Mélenchon, pozvalo javnost, da glasuje proti referendumu o Evropski ustavi, ki je bil na koncu tudi zavrnjen. Posledično je bil Fabius izključen iz izvršilnega organa stranke, razkol ob Evropski ustavi kot tudi ambicije strankinih voditeljev po nominaciji za predsedniške volitve 2007, so vodile stranko v znaten nered.
 
Novembra 2005 so bile na kongresu v Le Mansu navzoče tri glavne skupine. Večina, 55%, je podprla zmeren tekst, Fabiusovi zavezniki, 20%, so zagovarjali bolj radikalno politiko, na koncu je bila Nova socialistična stranka, 25%, ki je zahtevala nujnost po obnovi stranke s predlaganimi levo-krilno politiko in globokimi reformami državnih institucij. Skoraj vse frakcije so se sporazumele o skupni agendi, na splošno osnovani na poziciji zmerne in proevropsko orientirane večine z nekaterimi levičarskimi dopolnili.
 
=== Volitve 2007 in njene posledice ===
8.286

urejanj