Socialistična stranka (Francija): Razlika med redakcijama

m (np)
 
=== Ustanovitev PS in "Zveze levice" (1969–1981) ===
V času kongresa v Alfortvillu leta 1969 je dotedanjo SFIO nadomestila Socialistična stranka (''Parti socialiste'', PS), združena s klubom - [[Zveza združenj za obnovitev levice|Zvezo združenj za obnovitev levice]], ki jo je vodil [[Alain Savary]], in skupino levo-krilnih republikancev - [[Zveza socialističnih skupin in združenj|Zvezo socialističnih skupin in združenj]] [[Jean Poperen|Jeana Poperena]]. Med kongresom v Issy-les-Moulineauxu je bil s podporo predhodnika Guya Molleta za prvega predsednika stranke izvoljen Alain Savary, ki je predlagal "ideološki dialog" s komunisti.
 
Dve leti kasneje se je stranki na kongresu v Epinayu pridružil Zbor republikanskih ustanov [[François Mitterrand|Françoisa Mitterranda]]; slednji je porazil duet Savary-Mollet s predlogom volilnega programa s komunisti in prevzel vodenje. Leta 1972 je bil "skupni program" podpisan s [[Komunistična stranka Francije|Komunistično stranko Francije]] (PCF) in [[Radikalna stranka levice|Radikalno stranko levice]] (PRG). Med konferenco Socialistične internacionale je Mitterand pojasnil zvezo levo-krilnih strank s hrepenenjem njenih volilcev, cilj njegove strategije je bil "pridobiti nazaj tri od petih milijonov volilcev PCF." Levica, posebno PS, je po francoskih volitvah v Narodno skupščino 1974 precej pridobila, Mitterand kot kandidat levo-krilne zveze pa je bil z 49,2% glasov v drugem krogu zelo blizu tudi na volitvah za predsednika države istega leta.
 
Konec leta 1974 se je stranki priključilo nekaj članov [[Združena socialistična stranka|Združene socialistične stranke]], vključno z vodjem [[Michel Rocard|Michelom Rocardom]], ki so predstavljali levo-krilne kristjane in nemarksistično skupino. Kot najkonzervativnejši člani so zagovarjali povezavo francoskega socializma z evropsko socialno demokracijo, to je jasno sprejetje tržnega gospodarstva. Medtem ko je "Zveza levice" triumfirala na občinskih volitvah 1977, je volilni vzpon stranke PS zaskrbel komuniste, ki "skupnega programa" niso hoteli podaljšati, pri čemer je [[Georges Marchais]], vodja PCF, naznanil "okrenitev Socialistične stranke k desnici". Navkljub pozitivnim anketam je Zveza levice izgubila na volitvah v Narodno skupščino 1978. Prvič od volitev 1936 se je zgodilo, da so bili socialisti po anketah pred komunisti, s čimer so postali glavna levičarska stranka, vendar je njihov poraz povzročil notranjo krizo. Vodstvo Mitteranda je poskusil izpodbiti Rocard, ki je želel opustiti skupni program, katerega
je imel za starinskega in nerealističnega. Po drugi strani je Mitterand menil, da levica ne more zmagati brez povezave socialistov in komunistov. Leta 1979 je na kongresu v Metzu zmagal in bil kljub priljubljenosti Rocarda izbran za kandidata stranke PS na predsedniških volitvah 1981.
 
=== Mitterrandovo predsednikovanje (1981–1995)===
8.286

urejanj