Thomas Hunt Morgan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.6.4) (robot Dodajanje: kk:Томас Гент Морган
m pp
Vrstica 33:
[[doktorat|Doktoriral]] je na [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzi Johnsa Hopkinsa]] in se v času službovanja na [[Bryn Mawr College|Kolidžu Bryn Mawr]] ukvarjal z embriološkimi raziskavami. Ko je bilo leta 1900 ponovno odkrito delo [[Gregor Mendel|Gregorja Mendla]] o [[dednost]]i, se je preusmeril v genetiko. Nasprotoval je teoriji da je [[naravni izbor]] gonilo [[evolucija|evolucije]] in želel je dokazati, da so mutacije pogost pojav pri organizmih in torej same po sebi dovolj za nastanek novih [[vrsta (biologija)|vrst]]. Zato se je posvetil raziskovanju mutant [[vinske mušice]] ''[[Drosophila melanogaster]]''. V svoji slavni »mušji sobi« na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]] je gojil [[populacija (biologija)|populacije]] različnih mutant. Z njimi je dokazal, da so Mendlovi »elementi«, ki določajo [[fenotip]]ske lastnosti, [[gen]]i, ki se nahajajo na [[kromosom]]ih. To odkritje predstavlja osnovo sodobne genetike. Zanj je leta 1933 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].<ref>{{cite web|title=The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1933|url=http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/1933/index.html}}</ref>
 
V času svoje kariere je napisal 22 knjig in 370 znanstvenih člankov.<ref>{{cite journal|author=Fisher R.A. & de Beer G.R. |date=1947 |title=Bibliography of Thomas Hunt Morgan|journal=Obituary Notices of Fellows of the Royal Society |pages=455–466 |url=http://links.jstor.org/sici?sici=1479-571X%28194702%295%3A15%3C451%3ATHM1%3E2.0.CO%3B2-B}}</ref> Po njegovi zaslugi je ''Drosophila melanogaster'' eden najpomembnejših [[modelni organizem|modelnih organizmov]] v sodobni genetiki. Na oddelku za biologijo, ki ga je ustanovil na [[TehnološkiKalifornijski inštituttehnološki Kalifornijeinštitut|TehnološkemKalifornijskem inštitututehnološkem Kalifornijeinštitutu]], se je izšolalo sedem kasnejših nobelovcev. V zadnjih letih svoje kariere se je ponovno posvetil embriologiji, predvsem pojavu [[regeneracija|regeneracije]] pri živalih.
 
== Opombe in sklici ==