Juš Kozak: Razlika med redakcijama

'''Juš Kozak''' (z izmišljenim imenom '''Jelanov'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[esejist]], [[gledališče|gledališki]] [[kritik]], [[urednik]] in [[pedagogurednik]], * [[26. junij]] [[1892]], [[Ljubljana]], † [[29. avgust]] [[1964]], [[Ljubljana]].

Juš Kozak se je rodil posestniku, gostilničarju in mesarju v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Otroštvo je preživljal skupaj z mlajšim bratom [[Ferdo Kozak|Ferdom Kozakom]]. Osnovno šolo in maturo je opravil v rodnem mestu, nato pa je na [[Dunaj]]u med letoma 1911 in 1914 študiral [[zemljepis]] in [[zgodovina|zgodovino]]. Bil je vodja takratnih slovenskih študentov na [[Dunaj]]u in sodeloval pri prepovedanemu gibanju ''[[preporodovci|preporodovcev'']], zaradi česar je bil po [[Gavrilo Princip|sarajevskem atentatu]] skoraj pol leta v preiskovalnem zaporu, na procesu v Ljubljani leta 1914 pa obsojen na en mesec zapora. V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je bil med leti 1914 in 1917 vojak na ruski in [[Soška fronta|soški fronti]]. Leta 1920 je [[diploma|diplomiral]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], a je že od leta 1918 seopravljal je zaposlil kotpoklic [[profesoručitelj|učitelja]]. Od 1918 do 1941 je poučeval na ljubljanskih gimnazijah, hkrati pa je bil med leti 1935 do 1941 [[urednik]] [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskega zvona]] in knjižne zbirke ''Slovenske poti'' (1932 do 1934). Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sodeloval z Osvobodilno fronto, zato so ga Italijani leta 1942 zaprli in internirali, po kapitulaciji Italije pa se je leta 1944 pridružil [[partizani|partizanom]]. Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil urednik ''Slovenskega zbornika'' (1945), [[revija|revije]] ''Novi svet'' (od 1946 do 1947) in upravnik [[Drama SNG Ljubljana|Drame SNG v Ljubljani]] (od leta 1948 do upokojitve leta 1955). Redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta 1961. Leta 1963 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo v slovenski literaturi.

Kozak se je oblikoval ob [[Ivan Cankar|Cankarjevi]] [[proza|pripovedni prozi]] in vitalizmu [[Oton Župančič|Župančičeve]] [[lirika|lirike]]. Z [[novela (književnost)|novelami]] in [[črtica (književnost)|črticami]], v katerih je spočetka v impresionističnem slogu upodabljal življenje, je sodeloval v ''Slovanu'' in [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Pozneje pa se je lotil nravstvenih problemov iz življenja kmeta in meščana. V obdobju 1918 do 1930 je razkrival razkol med patriarhalnim kmečkim in sodobnim meščanskim življenjem v [[novela (književnost)|novelah]] ''Razori'' (1918), ''Marki Groll'' (1918), ''Dota'' (1923), ''Tuja žena'' (1929) in ''Leteči angel'' (1930). Vrh zgodnjega obdobja ustvarjanja predstavlja [[roman]] ''Šentpeter'', ki je od leta 1924 do 1926 izhajal v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]], leta 1931 pa izšel tudi v knjižni izdaji. Delo je zasnovano kot [[družinski]] [[roman]], v katerem Kozak z realističnim slikanjem in mnogimi [[nova romantika|novoromantičnimi]] ter [[ekspresionizem|ekspresionističnimi]] potezami prikazuje razgibano podobo ljubljanskega predmestja na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]]. Planinsko in kmečko življenjeKozak je krepkonapisal oblikoval[[planinska vpovest|planinski]] dvehin [[kmečka povest|kmečki povesti]]ih: ''Beli macesen'' (1926) in ''Lectov grad'' (1929). ''Beli macesen'' je prvi izraziti primer planinske povesti, vki je po navedbi Mirana Hladnika omogočila, katerihda je povezalhribe pokrajinoosvojila intudi liberalna kmečkemeščanska ljudiliteratura.

Leta 1932 se je izšloz Kozakovo[[zaporniška oblikovnopripoved|zaporniško dovršeno in sodobno delopripovedjo]] ''Celica'', ki je pomenila pisateljev premikpremaknil v smer [[socialni realizem|socialnega realizma]]. Pisatelj popisuje doživetja v ječi leta 1914 in skozi bogato galerijo oseb iz jetnišnice in izven njenih zidov slika podobo človeka, ki je sanjal o pravici in svobodi.

Podobo časa pred drugo svetovno vojno, ko je [[fašizem]] grozil uničiti evropsko kulturo, je Kozak razgrnil v zbirki pripovednih [[esej|esejev]] ''Maske'' (1940)., Na pripovedni ravnikjer je Kozak prepričljiv kronistpopis mesta [[Ljubljana, njene preteklosti]] in tedanjega stanja, tj. časa gospodarske krize in brezposelnosti, vmes pa se mešajonjegovih spominispominov na otroštvo. Po osvoboditvi je v iskanju lepote in svetovnega nazora izdal esejistično knjigo ''Blodnje'' (1946), v kateri analizira nastajanje svojega idejnega in literarnega obzorja. Kozakovo najobsežnejše delo je roman ''Lesena žlica '' (1947 in 1952), v katerem najdemoz mozaikmozaikom spominov, ki opisujejo dogodke iz življenja pisatelja in njegove družine in hkrati kroniko preganjanega naroda.

Tematiko povojnega življenja je ubesedil v povestih: ''Agrarna reforma'' (1947), ''Gašper Osat'' (1949), ''Balada o ulici v neenakih kiticah'' (1956). Poleg naštetih del je Kozak napisal še [[reportaža|reportažni]] [[potopis]] ''Za prekmurskimi kolniki'' (1934), satirično pravljico ''ŠpridonŠpridion'' (1937) in portret otroka ''Aleš'' (1953). Njegovo zadnje delo pa je izpovedni [[roman]] ''PavljhovaPavljihova kronika'' (1964).

KozakovoV literarnoKozakovih delodelih razodevase ustvarjalcaodražajo moderne pripovedi: zanj sta značilnejša razmišljanje inrefleksivnost, [[družbena kritika]] kakorter pripovedništvo piscapromocija [[bajkahumanizem|bajkhumanističnih]]. Po svetovnem nazoru je bil Kozak izpovedovalec humanističnih in progresivnih misli,. kotVeljavo nasprotnikdaje neživljenjskegapredvsem doktrinarstaosebnim in družbene reakcije priznava samo osebno spoznano resnico. Odsevspoznanjem, takegaodsev iskanjatega je tudi njegov slog, ki pogosto razodeva bolj misleca kot pripovednika;. odUstvaril todje izvirapripovedni tudi Kozakovo nagnjenje ktip [[esej|esejistikiesejistike]]. Ustvaril je tip pripovedni tip esejistike, ki je postala važen del nove stvarnosti in [[socialni realizem|socialnega realizma]] tridesetih let prejšnjega stoletja.

* [[Seznamseznam slovenskih pisateljev]]

* [[Seznamseznam dobitnikov Župančičeve nagrade]]

* [[Seznamseznam prejemnikov Prešernove nagrade]]