Glavni niz: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 149.126.131.157 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika KamikazeBot
Vrstica 54:
________________________________________
== Sledi razvoja zvezd po stopnji »glavnega niza«: ==
Ko začne zaloga vodika v sredici pojemati, se delež jedrskih reakcij zmanjša, in količina ustvarjene energije upade ali pa se celo zaustavi. Na podlagi toplotnega ravnovesja vemo, da začne temperatura padati in se zato tudi zmanjša sevalni pritisk (pritisk jedrskih reakcij) v sredici zvezde, kjer potekajo procesi zlivanja. KURACPIČKAŠOJAKURACPIZDASITEČNPATEŽK JASTOKIL
Na podlagi hidrostatičnega ravnovesja vemo, da upad pritiska pomeni, da se začne sredica zvezde močno krčiti. To povzroči, da temperatura začne zopet naraščati, in da delež jedrskih reakcij, za preostali vodik, če ga je sploh še kaj, naraste (celo takrat, ko je vodik v sredici zvezde popolnoma izginil (in je torej v »zadnjih vzdihljajih«). Oster vzpon temperature torej povzroči, da se začne vodik zlivati v ovojnici, ki je priležna sredici in se torej začne zgorevanje vodika v ovojnici, na področju zvezde, ki je bilo prej prehladno (manj kot 15 milijonov °K) in se tam še naprej odvija. Na točki, ko postane zlivanje v ovojnici pomembno, je to edini vir energije umirajoče zvezde.
Ko enkrat zlivanje vodika v ovojnici steče, naredi zvezda majhen preskok na »glavni veji« v HRD-ju. Postane malce svetlejša in malce hladnejša. Padanje površinske temperature je zato, ker se ovojnica malce poveča, zaradi česar se poveča področje površine zvezde. Zaradi tega se efektivna temperatura površja zmanjša. Zaradi tega pa se tudi poveča zvezdni izsev.
Ko se enkrat v sredici porabi celotna zaloga vodika se zvezda »glavnega niza« postara, zlivanje v sredici se zaustavi in temperatura upade in se zatorej sredica sesede. Sesedajoča sredica pretvarja gravitacijsko energijo (potencialno energijo) v toplotno energijo (kinetično energijo). Ta energija se prenaša neposredno v ovojnico, kjer se zlivanje vodika nadaljuje, zaradi česar se poveča delež reakcij porabljanja goriva v zvezdini notranjosti.
Ovojnica kjer se odvija jedrsko zlivanje ustvarja več energije, kolikor jo ustvarja sredica zvezde (zaradi tega se prostornina zvezde poveča in se povprečna gostota zvezde zmanjša) in se izsev zvezde ostro poveča in se razširi; zvezda preide na stopnjo običajne rdeče orjakinje – sevalni razred III. Vendar pa to pomeni, da če je zvezda svetlejša, ustvarja tudi več energije, njen sevalni pritisk naraste in zato postane njena površina zelo velika, in zato površinska (efektivna) temperatura upade na področja temperatur spektralnih razredov K in M.
Celoten proces traja nekaj milijonov let, vendar pa, na koncu, lahko zvezde postanejo celo rdeče nad-orjakinje (sevalni razred I, I-a, I-b, Iab pri zelo masivnih zvezdah) ali pa svetle rdeče orjakinje (sevalni razred II), kar je odvisno tako od njihovih začetnih mas, kot tudi od mas, ko jih imajo ravno takrat, ko se to začne dogajati (njihova končna masa). Pomembno je, da hitrost razvoja zvezde »glavnega niza« določa masa. Vroče, masivne O zvezde se starajo hitro in postanejo rdeče nad-orjakinje. Hladnejše, manj masivne G zvezde živijo 10 milijard let, in se razvijejo na stopnjo rdeče orjakinje t. Pripomniti velja, da ne vidimo razvojnih sledi za zvezde, ki so manj masivne od 0.8 sončni mas. Da bi se ti razredi zvezd KURACKURACrazvilirazvili na stopnjo rdeče orjakinje bi trajalo celo več časa, kolikor je trenutno staro vesolje (približno 15 milijard let). Zato bi za to zvezdo, četudi bi se ustvarila na samem začetku vesolja, ne bilo dovolj časa, da bi se manj masivna zvezda porabila vso zalogo vodika. Dejansko je, da vemo za najnižjo starost vesolja če pogledamo in ugotovimo maso rdečih orjakinj; gledamo ene izmed najstarejših zvezd.
 
{{portal|Astronomija|{{ispa}}}}