Polonice: Razlika med redakcijama

'''Polonice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Coccinellidae''') so [[družina (biologija)|družina]] [[hrošči|hroščev]], v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[žuželke|žuželk]]. To so najprepoznavnejše žuželke med [[kukujoidi]], predvsem na račun živobarvnih '''pikapolonic''', ki so splošno znane po tem, da [[plenilec|plenijo]] žuželke, ki [[parazit|zajedajo]] na kulturnih rastlinah. Vendar pa nimajo vse polonice pikastega vzorca, zaradi česar je »polonica« ustreznejše ime za predstavnike družine Coccinellidae.

 

V splošnem so polonice hrošči s telesom kroglaste oblike, pri katerih je glava ob pogledu od zgoraj deloma zakrita pod ščitom (''pronotum'') [[oprsje|oprsja]]. Izjema so le predstavniki [[rod (biologija)|rodov]] ''Coccidula'' in ''Rhyzobius'', katerih telo je podolgovato. [[Obustni aparat|Obustne okončine]] so izoblikovane v grizalo, poleg njih pa so na glavi še kratke kijaste [[tipalnica|tipalnice]] in normalno razvite [[sestavljeno oko|sestavljene oči]]. Na zunaj so lahko zelo podobne [[lepenci|lepencem]] (hroščem iz družine Chrysomelidae), od katerih jih najzanesljiveje ločimo po stopalcih nog. Ta so pri polonicah v osnovi zgrajena iz štirih členov, vendar je tretji člen zelo majhen, tako da so na zunaj vidni le trije členi. Noge so sicer zelo kratke, pogosto se jih od zgoraj sploh ne vidi. Vzorec na pokrovkah je lahko listast, pikast ali enobarven. Je zelo variabilen in oblika ter barva nista zanesljiva znaka za določanje vrst polonic.

 

[[Ličinka|Ličinke]] so podolgovate, poraščene z mnogo majhnimi trni. Pogosto imajo živobarvne črte ali pike. Njihove obustne okončine so prav tako preoblikovane v grizalo.

 

Samica izleže [[jajce|jajčeca]] v skupinah po nekaj deset in jih nalepi na rastlino. Med njimi so tudi neoplojena jajčeca, ki predstavljajo rezerven vir hrane za ličinke. Število neoplojenih jajčec v skupini je večje, kadar je plena malo.<ref>{{cite journal |quotes=no |author=J. Perry & B. Roitberg |year=2005 |title=Ladybird mothers mitigate offspring starvation risk by laying trophic eggs |journal=Behavioral Ecology and Sociobiology |volume=58 |pages=578–586}}</ref> V roku enega tedna se izležejo ličinke, ki se pričnejo prehranjevati z drugimi manjšimi žuželkami. Stadij ličinke traja okoli dva tedna, nato se žival [[buba|zabubi]] (buba je nepremična) in [[preobrazba (biologija)|preobrazi]] v odraslo žival.

 

Nekatere vrste se pozimi iz krajev z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]] selijo v toplejše kraje, druge pa tvorijo velike roje, ki [[hibernacija|hibernirajo]] na ustreznem mestu, največkrat pod [[lubje]]m ali v [[rastlinski opad|rastlinskem opadu]]. Ponekod lahko ti roji predstavljajo nevšečnost, kadar rinejo v človeška bivališča. V krajih z zmernim podnebjem se letno izmenjata ena ali dve generaciji.

 

Skoraj vse vrste so plenilske, prehranjujejo se z drugimi žuželkami z mehkim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]]. Najbolj so znane po tem, da požrejo veliko število [[listne uši|listnih uši]], tako ličinke kot odrasle živali. Ob velikih [[populacija (biologija)|populacijah]] listnih uši se lahko tudi polonice zelo namnožijo.

 

Pogosto jih uporabljajo kot sredstvo za [[biološka kontrola škodljivcev|biološko kontrolo škodljivcev]] v [[vrt]]ovih in na [[polje (kmetijstvo)|poljih]], v ta namen so določene vrste polonic načrtno naseljevali na ta območja. Eden najuspešnejših primerov biološke kontrole škodljivcev sploh je bila naselitev polonice vrste ''Rodolia cardinalis'' v kombinaciji z [[parazit|zajedavsko]] [[prave muhe kratkorožke|muho]] za kontrolo invazivnega [[kaparji|kaparja]], ki je delal škodo v nasadih [[citrus]]ov v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Vendar pa lahko pride pri tovrstnih poskusih tudi do težav, saj se naseljene polonice prehranjujejo tudi z drugimi žuželkami, poleg tega pa lahko izrinejo avtohtone vrste polonic. Zaradi koristi za človeka je v mnogih kulturah razširjena [[vraža]], da polonice prinašajo srečo.

 

[[Fosil]]nih ostankov polonic je malo, najzgodnejši so primerki iz [[jantar]]ja, ki ga datirajo v [[terciar]], zaradi česar je preučevanje sistematike družine težavno. Po trenutno veljavni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|klasifikaciji]] delimo družino na 7 poddružin, te pa nadalje na okoli 360 [[rod (biologija)|rodov]].

 

V [[Slovenija|Sloveniji]] poznamo okoli 60 vrst polonic, vendar pa je ta skupina žuželk pri nas slabo raziskana in je število vrst verjetno višje. Najbolj prepoznavni med njimi sta [[pikapolonica]] ([[sedempikčasta polonica]], ''Coccinella septempunctata'') in [[dvopikčasta polonica]] (''Adalia bipunctata'').

 

{{opombe}}

 

* Triplehorn C.A. in Johnson N.F. (2005). ''Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects'' (7th Edition). Belmont: Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-096835-6 {{COBISS|ID=1573286}}

 

{{Wikispecies|Coccinellidae}}

{{Kategorija v Zbirki|Coccinellidae}}

[[sco:Clock leddy]]

[[sh:Bubamare]]

[[sk:Lienkovité]]

[[sq:Mollëkuqja]]