Vijačnica: Razlika med redakcijama

'''Vijačnica''' je vrsta gleadkegladke [[prostor|prostorske]] [[krivulja|krivulje]]. Ta krivulja ima lastnost, da [[tangenta]] v vsaki [[točka|točki]] tvori konstanten kot s premico, ki ji pravimo ''os''. Primer vijačnice je spiralna vzmet. Kadar vijačnico izpopolnimo tako, da je podobna spiralni poševni ravnini, dobimo [[helikoid]] <ref>[http://mathworld.wolfram.com/Helicoid.html Helikoid na MathWorld]</ref>.

Vijačnice so lahko desno- ali levosučne. Kadar gledamo vzdolž osi vijačnice in, če vrtenje v smeri urinega kazalca, premika vijačnico proč od opazovalca, potem je vijačnica desnosučna. V nasprotnem primeru pa je levosučna . [[Kiralnost]] je lastnost vijačnice. Ni pa to lastnost načina gledanja. Levosučna vijačnica ne more izgledati kot desnosučna, razen, če jo opazujemo v zrcalu.

Večina [[navoj]]ev vijakov je desnosučnih vijačnic. [[AlfaVijačnica vijačnicaalfa]] ter obliki [[A-DNA|A]] in [[B-DNA|B]] oblika [[deoksiribonukleinska kislina|DNA]] so desnosučne vijačnice. Oblika [[Z-DNA|Z]] pa je levosučna.

[[Dvojna vijačnica nukleinske kisline|Dvojna vijačnica]] je sestavljena iz dveh skladnih vijačnic z isto osjo. Razlikujeta se samo s premikom vzdolž osi .<ref>[http://demonstrations.wolfram.com/DoubleHelix/ Dvojna vijačnica]</ref>

Krivuljo imenujemo cilindrična ali splošna vijačnica <ref>O'Neill, B. ''Elementary Differential Geometry,'' 1961 pg 72</ref>, če [[tangenta]] tvori konstanten kot s fiksno premico v prostoru. Krivulja je vijačnica, če je razmerje ukrivljenosti s torzijo konstantno .<ref>O'Neill, B. ''Elementary Differential Geometry,'' 1961 pg 74</ref>