Peter Božič: Razlika med redakcijama

odstranjenih 34 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
Osnovno šolo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Maribor]]u. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil z družino preseljen v [[Tretji rajh|Nemčijo]], kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito [[Bombardiranje Dresdena|bombardiranje Dresdna]], veliko dni je preživel v raznih [[Zaklonišče|zakloniščih]] in [[bunker]]jih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in Mariboru.
 
V Ljubljani je naprej študiral [[gozdarstvo]], nato [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar na [[Jesenice|Jesenicah]] in učitelj v [[Krvava Peč|Krvavi Peči]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri ZKOS. Objavljati je začel v mariborski dijaški reviji ''[[Svit]]''. Urejal je revijo ''[[Mentor (literarna revija)|Mentor]]'', objavljal je še v ''[[Revija Beseda|Besedi]]'', ''[[Revija 57|Reviji 57]]'' in v ''[[Revija Perspektive|Perspektivah]]''. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.
 
Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član [[DEMOS|DEMOS-a]], kasneje član [[LDS|LDS-a]]. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik.
 
Leta 1970 je prejel [[Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade|Župančičevo nagrado]], leta 1972 za roman Ubil sem Anito [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], leta 2002 pa je prejel državno odlikovanje, [[Častni znak svobode Republike Slovenije|srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]].
 
Leta 2004 je soustanovil gibanje [[Forum 21]].<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref>
 
Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja [[Titova cesta, Ljubljana|ceste v Ljubljani]] po nekdanjem predsedniku SFRJ, Titu.
 
=== Literarni začetki ===
 
Prozo je začel pisati že v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji ''Svit'' je objavil kratke pripovedi ''Vrnitev'', ''Oči so ugasnile'' in ''Bele pike''.
V reviji ''Beseda'' je objavil pripovedi ''Beli šal'', ''Človek in senca'', ''Mož v mesecu'', v ''Reviji 57'' pa pripoved ''Živali bežijo''. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu [[1954]]/[[1955|55]] je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj [[Zahodni svet|Zahoda]] nastopil proti prenovljenemu [[realizem|realizmu]] v slovenski književnosti. V delih je tako že od začetka razvijal izhodišča svoje življenjske filozofije, v kateri išče smisel človeškega bivanja.
 
=== Proza ===
* Helga Glušič: Sto slovenskih pripovednikov; Prešernova družba, 1996
* Matjaž Hočevar: Bibliografija Petra Božiča; V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito; Mladinska knjiga, 2002
* Francka Varl Purkeljc: Naši književniki in njihova dela; Založba Obzorja Maribor, 1986
* Petra Vidali: Prozni opus Petra Božiča – Dosleden v svojem niču; V: Peter Božič: Izven, Jaz sem ubil Anito; Mladinska knjiga, 2002
* Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. V: Peter Božič: Šumi, Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009.
112

urejanj