Odpre glavni meni

Spremembe

brez povzetka urejanja
 
{{slog|esejističen uvod namesto enciklopedičnega, številne nerelevantne notranje povezave}}
Otroška književnost je posebni del mladinske književnosti, ki po tematiki in zunanji obliki ustreza starostni dobi otrok (nekje med 3. in 14. letom). Že od Platona dalje se je drži vzgojni namen. Njena bistvena lastnost, ki jo je ločevala od literature za odrasle, je bila didaktičnost in iz nje izhajajoča utilitarnost.
Usoda otroka v človeški družbi in razumevanje za različnost otrokove duševnosti od duševnosti odraslega sta začeli postajati predmet proučevanja in literarnega ustvarjanja v obdobju romantike. Skozi leta raziskovanj se je pojavilo mnogo kvalifikacij o primernosti žanrov glede na določeno otrokovo starost. A v izhodišču ni za mladega bralca nobeno delo pretežko ali prelahko, povsem primerno ali povsem neprimerno. Skozi stoletja je otroška književnost postala pravi zaklad ter izziv za otroke in avtorje.
 
== Interakcija med otrokom in književnostjo ==
=== Življenjska doba otroštva ===
Večina psihologov meni, da je [[otroštvo|otroštvo]] razvojna doba mladega človeka od [[rojstvo|rojstva]] do [[puberteta|pubertete]]. Nekateri od njih so razdelili življenjsko dobo otroštva na štiri razdobja: prvo otroštvo (prvi dve [[leto|leti]] življenja); zgodnje otroštvo (od drugega do šestega leta); srednje otroštvo (od šestega do devetega leta); pozno otroštvo (od devetega leta do pubertete).
 
=== Pojem otroka/otroškosti ===
V preteklosti je bila otroška književnost povezana z [[vzgojna funkcija|vzgojno funkcijo]], tj. možnostjo oblikovanja [[bralec|bralčevih]] vrednostnih stališč. Otroka so do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] dojemali kot nedokončanega in nepopolnega [[odrasel človek|odraslega človeka]]; v [[romantika|romantiki]] pa se je prvič porodilo razumevanje za različnost otrokove duševnosti od duševnosti odraslega ([[motiv|motivi]] so bili povezani z otrokovim mestom v [[družina|družini]] in [[družba|družbi]], izkoriščanjem [[otroško delo|otroškega dela]] in pomanjkljivo skrbnostjo). Danes se vzgojne funkcije ne izpostavlja več kot najpomembnejše, [[literatura|literatura]] pa izhaja iz [[besedilotvorni postopki|besedilotvornih postopkov]], ki so blizu otroškemu dojemanju stvarnosti ([[igra|igra]], ustvarjanje nenavadnih »narobe« svetov.
 
=== Terminološka poimenovanja otroške/mladinske književnosti ===
Posebna vrsta književnosti je v drugih kulturah poznana kot ''children's literature'' (ang.), ''litterature enfantine'' (fr.), ''letteratura infantile'' (it.), ''det'skaja literatura'' (rus.), ''detska literatura'' (šved.), ''dječja književnost'' (hrv.), ''književnost za decu'', ''Kinder- und Jugendliteratur'' (nem.).
 
Na slovensko-hrvaškem območju prevladuje zveza [[mladinska književnost|mladinska književnost]], na preostalem južnoslovanskem pa otroška književnost. Raba sintagem v Sloveniji dokazuje, da je stik s strokovno [[Evropa|Evropo]] potekal po nemškem jezikovnem mediju. Pri slednjem se upošteva [[zgodovinski vidik|zgodovinski vidik]] – to pomeni, da je do začetnega oblikovanja [[nemško umetno slovstvo|nemškega umetnega slovstva]] prišlo iz pedagoško-vzgojnih intenc, upoštevati pa je bilo treba tudi relativno nerazvitost stroke (umanjkanje relativnih raziskav o dejanskem [[berivo|berivu]] mladine).
 
=== Otroška književnost kot del mladinske književnosti ===
[[mladinska književnost|Mladinska književnost]] ima kot zbirni pojem za vsa besedila, namenjena bralcu, ki ni starejši od 18 let, dve podpomenki: to sta otroška književnost in mladinska književnost v ožjem pomenu (v slednjo, t. i. [[najstniška književnost|najstniško književnost]] se uvrščajo dela, napisana posebej za mladino; dela, ki so bila napisana kot nemladinska književnost, a so v procesu recepcije postala mladinska ter [[priredba|priredbe]] in [[predelava del|predelave del]]). Otroška in najstniška književnost se med seboj razlikujeta po različnem socialnem izkustvu bralca (model resničnosti). V besedilih so opazne naslednje razlike: dolžina besedila, vloga [[ilustracija|ilustracij]], kompleksnost [[tema|teme]], uporaba [[trop|tropov]] itd.
 
=== Razmerje med pojmoma književnost in otrok ===
; To razmerje se kaže na več načinov:
* gre za književnost, ki so jo napisali [[otrok|otroci]];
* je književnost o otrocih, kjer so teme in [[motiv|motivi]] vzeti iz [[otroško življenje|otroškega življenja]];
* je književnost za otroke, se pravi tista, ki jo je nekdo zanje napisal.
 
=== Kaj je otroška/mladinska književnost – različne definicije ===
* Iz strokovnega vidika je to književnost za [[mladi bralec|mladega bralca]].
* V Kmeclovi ''Mali literarni teoriji'' je otroška/mladinska [[literatura|literatura]] opredeljena kot posebna književnost za posebnega (otroškega) bralca, kar pomeni, da so vse njene prvine prilagojene sprejemnim zmogljivostim in zanimanju bralca. [[avtor|Avtor]] v delu osvetljuje tudi nekaj funkcijsko-vsebinskih (npr. poučnost, igrivost, [[pravljičnost|pravljičnost]], [[pustolovščina|pustolovščine]]) ter bralnorazvojnih potez mladinske oz. otroške književnosti. Glede na otroško dojemljivost loči več starostnih vrst: za [[predšolski otrok|predšolskega otroka]], [[osnovnošolec|osnovnošolca]], predmladostnika in [[mladostnik|mladostnika]].
* Crnković definira otroško književnost kot posebni del književnosti, ki po tematiki in zunanji obliki ustreza starostni dobi otrok (nekje med 3. in 14. letom).
* V leksikonu ''Literatura'' se pod to oznako uvrščajo »dela, ki so po problematiki, [[snov|snovi]] in obliki primerna mladini različnih starostnih stopenj; delno literarnega umetniškega značaja, delno zabavna, poučna in največkrat indirektno vzgojna«.
* I. Saksida jo med drugim opredeljuje kot književnost za mladega bralca, ki ga kot [[naslovnik|naslovnika]] upošteva avtor, ko besedilo ustvarja. Tovrstno književnost je mogoče že na prvi pogled prepoznati po značilni [[podoba knjige|podobi knjige]] ter drugih okoliščinah [[objava|objave]] (npr. v posebnih zbirkah). V njej so opaznejše nekatere vsebinske prvine; bere se zasebno ali v okviru različnih oblik vodenega branja (pri pouku, [[gibanje za promocijo branje|gibanjih za promocijo branja]]).
 
=== Pojmovni svet v literarnih delih za otroke ===
 
== Odločitev za pisanje otroške literature ==
Pisati za odrasle ali otroke sta različna procesa. Pri otroških pravljicah, pesmih, mladinskih povestih ali romanih je treba začutiti avtorjevo sposobnost ponotranjenja, vživljanja, [[empatija|empatije]] v [[otrokova samopodoba|otrokovo samopodobo]] ter upoštevati omejeno jezikovno in bralsko kompetentnost. Poleg tega sta literaturi različni glede na notranjo zgradbo, [[morfologija|morfologijo]], motiviko, [[pripovedna perspektiva|pripovedno perspektivo]], drugačnega [[pripovedovalec|pripovedovalca]], jezik in slog, svojevrstno logiko, zgodovino in kozmologijo. Bistvena lastnost, ki je literaturo za otroke že od nekdaj ločevala od literature za odrasle, je bila [[didaktičnost|didaktičnost]] in iz nje izhajajoča [[utilitarnost|utilitarnost]]. [[Vlado Žabot|Vlado Žabot]] o razlogih, ki so ga prepričali, da v njegovem opusu nastajajo tudi dela za otroke pravi: »Nekje v duši sem pravzaprav še zmeraj otrok – se pravi, da sem ohranil v sebi nekaj tistega magičnega, prvinskega, torej tisto [[čarobna moč|čarobno moč]], ki je dana vsakemu otroku in s katero je mogoče čisto zares čarati.«
 
== Otroška slovstvena folklora ==
* Haramija, Dragica, 2009. ''Slovensko-hrvaške vezi v [[sodobna mladinska proza|sodobni mladinski prozi]]''. Maribor: Filozofska fakulteta.
* Idrizović, Muris, 1984. ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji I''. Maribor: Založba Obzorja. 185–349.
* Jamnik, Tilka, 1998. Koliko in kaj bere mladina do 15. leta v času [[elektronski medij|elektronskih medijev]]? ''Otrok in knjiga'', št. 45. 73–80.
* Kmecl, Matjaž, 1983. ''Mala literarna teorija''. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo.
* Kobe, Marjana, 1987. ''Pogledi na mladinsko književnost''. Ljubljana: Mladinska knjiga.
18

urejanj