Elizabeta Ogrska: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: br:Elisabeth von Thüringen
Stebunik (pogovor | prispevki)
urejanje
Vrstica 32:
 
=== Otroštvo, mladost in poroka ===
Elizabeta Ogrska, mejna grofica ali kneginja Turingijska, se je rodila 7. julija 1207 na [[Ogrska|Ogrskem]] očetu kralju [[Andrej II. Arpadovič|Andreju II.]] in materi [[Gertruda|Gertrudi]] <ref>Gertruda Andechs-Meranski je izhajala iz plemiške družine, ki je imela obsežno posest na naših tleh s središčem v [[Kamnik]]u. Njen oče je bil istrski in kranjski mejni grof [[Bertold VI.]]</ref>Starši so mali princezi oskrbeli krščansko vzgojo. Zelo rada je molila in bilo ji je v veliko veselje, če je mogla kaj podariti revežem. Nekega dne jo je pri ogrskemu kralju zaprosil za svojega sina mejni grof [[Herman]], da bi jo vzgajali na knežjem dvoru za bodočo ženo njegovemu sinu.
<ref>{{navedi knjigo|author=Österreichische Leo-Gesellschaft|title=''Biblische Geschichte und Geschichte der katholischen Kirche''|page=232}}</ref>
 
Vrstica 39:
=== Moževa smrt in hude posledice ===
 
Mož Ludvik je namreč poleti 1227 odpotoval vna [[ItalijaLaško (dežela)|ItalijoLaško]], da bi se na strani cesarja [[Friderik II. |Friderika II.]] udeležil načrtovane [[križarske vojne|križarske vojske]]; še preden se naj bi vkrcal na ladjo za [[Palestina|Palestino]], je zbolel za nalezljivo boleznijo in umrl istega leta v [[Otranto|Otrantu]]. Ko je Elizabeta za to zvedela, je strta od bolečine glasno jokala: »Moj Bog! Zame je konec sveta; svet mi ne pomeni ničesar več!« Šele po nekaj tednih se je malo potolažila. Prišla pa je nova preizkušnja: sorodniki so se začeli do nje vesti tako osorno, da je raje zapustila grad Wartburg in se iskala zavetja v vasici [[Eisenach]], kjer se je nihče ni upal sprejeti na stanovanje. Končno se je vselila s tremi otročički v svinjak; mislila je na [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki se je tudi rodil v hlevu. Vsakdanji kruh zase in za otroke si je morala preskrbeti s trdim delom – vendar ni obupavala, ampak hodila vsak dan zgodaj zjutraj k maši.
 
Razmere so se popravile, ko so se vrnili soborci pokojnega moža in prisilili sorodnike, da so ji odstopili njen delež. Vrnila se je nazaj; vendar je spomladi 1228 svojevoljno zopet zapustila grad; preselila se je v [[Marburg]] v [[Hessen]]u. Otroke je dala v oskrbo, sama pa se je popolnoma posvetila bolnikom in revežem.<ref>{{navedi knjigo|author= A. Schütz |title=''Szentek élete az év minden napjára III''|page=229-235}}</ref>
Vrstica 63:
 
== Ocena ==
*”Častitljiva in Bogu zelo ljuba Elizabeta je izhajala iz odlične rodovine; v megli sveta je tako zasvetila kot zvezda Danica.” Tako začenja cistercijan Cezarij Heisterbach<ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/03137a.htm|title= Cezarij (Caesarius) Heisterbach|accessdate=2011-11-22|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent}}</ref>življenjepis svete Elizabete. Ona res spada med tiste svetnike, katerih svetloba ne pojenjava, ampak sveti vsakemu človeku v vsaki dobi. *I. Diós (s sodelavci): ''A szentek élete''. Szent István társulat, Budapest 1984. <ref> {{navedi knjigo|author= István Diós |title=''A szentek élete''|page=828}}</ref>
*V tisti življenski dobi, ko se drugi bojujejo šele z začetnimi ovirami in težavami razširjanja kril, je Elizabeta že sijala pred svojimi sodobniki v čaru popolne svetosti: kot zaročenka, kot žena kakor tudi kot vdova je bila vzor krščanske popolnosti.
*Elizabeta je „ideal srednjeveške žene, sestra svetega Frančiška, lik Fra Angelicovega čopiča, speculum mundo et angelis”. <ref>Te besede je zapisal O. Prohászka. Latinski izraz pomeni: „zrcalo svetu in angelom”; {{navedi knjigo|author= Antal Schütz |title=''Szentek élete az év minden napjára III''|page=229}}</ref>
Vrstica 73 ⟶ 74:
*S. Čuk: ''Svetnik za vsak dan'' I-II, Ognjišče Koper 1999.
*C. L. Dedek: ''Szentek élete II'', Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
*I. Diós (s sodelavci): ''A szentek élete''. Szent István társulat, Budapest 1984.
*''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.