Elizabeta Ogrska: Razlika med redakcijama

Elizabeta Ogrska, mejna grofica ali kneginja Turingijska, se je rodila 7. julija 1207 na [[Ogrska|Ogrskem]] očetu kralju [[Andrej II. Arpadovič|Andreju II.]] in materi [[Gertruda|Gertrudi]] <ref>Gertruda Andechs-Meranski je izhajala iz plemiške družine, ki je imela obsežno posest na naših tleh s središčem v [[Kamnik]]u. Njen oče je bil istrski in kranjski mejni grof [[Bertold VI.]]</ref>Starši so mali princezi oskrbeli krščansko vzgojo. Zelo rada je molila in bilo ji je v veliko veselje, če je mogla kaj podariti revežem. Nekega dne jo je pri ogrskemu kralju zaprosil za svojega sina mejni grof [[Herman]], da bi jo vzgajali na knežjem dvoru za bodočo ženo njegovemu sinu.

Mož Ludvik je namreč poleti 1227 odpotoval vna [[ItalijaLaško (dežela)|ItalijoLaško]], da bi se na strani cesarja [[Friderik II. |Friderika II.]] udeležil načrtovane [[križarske vojne|križarske vojske]]; še preden se naj bi vkrcal na ladjo za [[Palestina|Palestino]], je zbolel za nalezljivo boleznijo in umrl istega leta v [[Otranto|Otrantu]]. Ko je Elizabeta za to zvedela, je strta od bolečine glasno jokala: »Moj Bog! Zame je konec sveta; svet mi ne pomeni ničesar več!« Šele po nekaj tednih se je malo potolažila. Prišla pa je nova preizkušnja: sorodniki so se začeli do nje vesti tako osorno, da je raje zapustila grad Wartburg in se iskala zavetja v vasici [[Eisenach]], kjer se je nihče ni upal sprejeti na stanovanje. Končno se je vselila s tremi otročički v svinjak; mislila je na [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki se je tudi rodil v hlevu. Vsakdanji kruh zase in za otroke si je morala preskrbeti s trdim delom – vendar ni obupavala, ampak hodila vsak dan zgodaj zjutraj k maši.