Adam Bohorič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 4:
 
== Življenje ==
Po končanem študiju [[jezikoslovje|jezikoslovja]] in [[glasba|glasbe]] v [[Württemberg|Wittenberg]]u je v letih [[1551]]–[[1563]]1551–1563 vodil svojo [[šola|šolo]] v [[Krško|Krškem]]. Leta [[1565]] jo je zaprl in na povabilo [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] in [[Sebastijan Krelj|Sebastijana Krelja]] postal [[ravnatelj]] [[Klasična gimnazija v Ljubljani|stanovske šole]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (sedaj Klasična gimnazija v Ljubljajni [).<ref>[http://www.tuma.si/klasiki/Strani/ZgodovinaP.html Zgodovina Klasične gimnazije v Ljubljajni]]).</ref> Šolo je vodil do upokojitve leta [[1582]], v obdobju [[1595]]–[[1598]]1595–1598 pa je bil začasni ravnatelj. Šoli je napisal tudi šolski red in določil [[slovenščina|slovenščino]] za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Ko so po ukazu nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] leta [[1598]] zaprli [[stanovska šola|stanovsko šolo]], je bil Bohorič izgnan iz domovine in istega leta umrl v [[Nemčija|Nemčiji]].
 
== Delo ==
[[Slika:Adam Bohorič - Zimske urice proste.pdf|thumb|page=7|''Zimske urice proste'']]
Leta [[1584]] je v [[Wittenberg|Wittenbergu]] izdal prvo [[slovenščina|slovensko]] [[slovnica|slovnico]] ''[[Zimske urice proste]]'' (''Arcticae horulae succisivae''), ki je bila napisana v [[latinščina|latinščini]] (prevedel jo je [[Jože Toporišič]] leta [[1987]]).
V uvodu brani slovensko jezikovno samostojnost proti nemščini in opozarja na njeno povezavo s [[slovanski jeziki|slovanskimi jeziki]]. Zatem sledi v latinščini razložena slovnica slovenskega jezika. Sestavljata jo dva večja dela, od katerih prvi obsega [[pravopis]], [[besedoslovje]] in [[oblikoslovje]], drugi pa [[skladnja|skladnjo]]. Našteta so tudi načela [[črkopis|črkopisa]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]]. Slovnica je bila napisana po zgledu latinske slovnice [[Philipp Melanchton|Philippa Melanchtona]], zato je izpustila nekatere značilnosti slovenščine, vendar je kljub temu ostala v veljavi dobrih dvesto let.
 
Adam Bohorič je okoli leta [[1571]] [[revidirati|revidiral]] [[Jurij Juričič|Juričičev]] prevod ''[[Spangenbergove postile]]'', okoli leta [[1580]] je napisal dva šolska spisa, ki pa dandanes nista ohranjena. To sta ''[[Elementale Labacense]]'' in ''[[Nomenclatura trium linguarum]]''. Prvi spis je latinski, nemški in slovenski abecednik. ''[[Nomenclatura trium linguarum]]'' pa je slovarček v treh jezikih, ki je bil namenjen učenju latinskih besed ob slovenščini ali nemščini. Napisal je tudi delo ''[[Otrozhia tabla|Otročja tabla]]'' okoli leta [[1580]] in ''[[Otročja pejsem, kedar se zjutra vstane ali zvečer spat gre]] leta [[1584]]''. Sodeloval je z [[Jurij Dalmatin|Jurij Dalmatinom]] pri vseh njegovih knjigah in je avtor registra v ''[[Biblija|Bibliji]]''.
 
== LiteraturaViri ==
*Legiša, L. 1956: ''[[Zgodovina slovenskega slovstva I: do začetkov romantike]]'', Ljubljana. {{COBISS|ID=621313}}
*Pogačnik, J. 1998: ''[[Slovenska književnost I]]''. Ljubljana. {{COBISS|ID=77138176}}
 
== Viri ==
*Berčič, B. 1970: ''[[Adam Bohorič in njegova slovnica slovenskega jezika]]'' (spremna beseda). ''Arcticae horulae succisivae (faksimile)'', Ljubljana. {{COBISS|ID=3383838}}
*Toporišič, J. 1987: Bohorič, Adam. ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Zv. 1, 303, Ljubljana. {{COBISS|ID=17411}}
 
==Sklici in opombe==
{{opombe|2}}
 
==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivir-avtor}}
*{{SBL|id=0156}}
*[http://beta.wikiversity.org/wiki/Adam_Bohori%C4%8D Adam Bohorič na portalu Wikiverza]
*[http://www.dedi.si/dediscina/176-zimske-urice-proste Adam Bohorič] na spletni strani http://www.dedi.si/