Krum: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m kopija slike iz Zbirke |
Spor z Nikiforjem I. |
||
Vrstica 17:
| buried =
|}}
[[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|right|thumb|270px|Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno]]
'''Krum Grozni'''<ref>[http://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages Essential History of Bulgaria in Seven Pages], str. 3, Ljubomir Ivanov, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, 2007.</ref> ([[bolgarščina|bolgarsko]]: Крум [Krum]), [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarski]] vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Med njegovim vladanjem se je bolgarsko ozemlje skoraj podvojilo in se raztezalo od srednjega toka [[Donava|Donave]] do [[Dnjeper|Dnjepra]] in od [[Odrin]]a do [[Tatre|Tater]]. Bil je sposoben in energičen vladar, ki je v Bolgariji vzpostavil zakon in red in razvil zametke državne organizacije.<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/323896/Krum Krum], Encyclopaedia Britannica Online</ref>
==Spor z Nikiforjem I.==
Krum se je ukvarjal predvsem z ozemeljsko širitvijo države. Leta 807 je bolgarska vojska premagala bizantinsko v dolini Strume, leta 809 pa je oblegal in osvojil Serdico, sedanjo [[Sofija|Sofijo]]. Osvojitev mesta je izzvala bizantinskega cesarja [[Nikifor I. Bolgarokton|Nikiforja I.]], da je začel ob severni meji svojega cesarstva naseljevati prebivalce [[Anatolija|Anatolije]]. Poskusil je tudi osvojiti izgubljeno Serdico, vendar mu to ni uspelo.
Na začetku leta 811 se je Nikifor odpravil na velik vojni pohod proti Bolgarom in prodrl do trdnjave Markeli pri Karnobatu. Krum se je 11. julija 811 poskušal pogajati z Bizantinci, Nikifor pa je pogajanje zavrnil in nadaljeval s pustošenjem. Njegovi vojski je nekako uspelo izogniti se bolgarskim zasedam na [[Stara planina|Stari planini]] (Balkan) in prodreti v [[Mezija|Mezijo]]. Na poti so naleteli samo na majhno, na hitro zbrano vojsko, in 20. julija jim je uspelo osvojiti [[Pliska|Plisko]]. Mesto so izropali in ga zažgali, potem pa krenili proti civilnemu prebivalstvu. Krum se je ponovno poskušal pogajati, Nikifor pa se je ponovno izkazal kot brutalen, podivjan in neusmiljen poveljnik.
Nikiforjevo brutalnost je v svoji ''Kroniki'' opisal [[Mihael Sirijec]], [[patriarh]] sirijskih jakobitov iz 12. stoletja: ''"Nikifor, cesar Rimljanov, je vdrl na ozemlje Bolgarov. Premagal je Bolgare in jih mnogo pobil. Prišel je do njihove prestolnice, jo oblegal in opustošil. Njegovo divjanje je šlo tako daleč, da je ukazal, naj mu pripeljejo majhne otroke. Otroke je stisnil ob tla in jih s kamni za mlatenje žita pobil"''.
Medtem, ko je Nikifor I. s svojo vojsko plenil bolgarsko prestolnico, je Krum mobiliziral vse razpoložljive vojake in oborožil celo kmete in ženske. Vojsko je razporedil na gorske prelaze, da bi prestregla Bizantince na njihovem povratku v Konstantinopel. 26. julija zjutraj so Bolgari na [[Bitka na Vrbiškem prelazu|Vrbiškem prelazu]] ujeli v past umikajočega se Nikiforja in popolnoma uničili njegovo vojsko, njega pa ubili. Sinu [[Stavrakij]]u, ki je bil težko ranjen v vrat, je s pomočjo cesarjeve telesne straže uspelo pobegniti. Legenda pravi, da je Krum Nikiforjevo lobanjo okoval s srebrom in jo uporabljal za čašo. Krum je zaradi svoje mojstrske strateške zmage dosegel v antičnem svetu zelo velik ugled.
==Sklici==
| |||