Preseljevanje ljudstev: Razlika med redakcijama

GERMANSKA plemena, ki so se selila iz germanije, na področje rimskega cesarstva, območje ob črnemu morju, proti Renu, Visli so se imenovala : Langobardi, Burgundi, Franki, Goti, Sasi, Vandali, Alemani, vodili so jih plemenski poglavarji, ki so se med seboj neprestano spopadali. Germani so bili prvotno na stopnji rodovno plemenske ureditve, kasneje pa ko so si plemenski poglavarji prisvajali čezdalje več bojnega plena ter zemlje, je rodovno plemenska ureditev razpadla in uveljavila se je vojaška demokracija. Postopoma so nastala kraljestva, ki so jih vodili kralji ali s tujko imenovani Reges, te kralje voli skupščina vseh moških. Imeli so comitatuse ali spremljevalce ( vsi moški starejši od 15 let so bili vojaki). Osnovna oprema germanskega vojaka je bila dvorezni meč ter bojna sekira. Germani so z vojnimi ujetniki ravnali dokaj kruto, nekatere so pobili, včasih žrtvovali ali pa jih zasužnjili.

V evropski zgodovini čas od4od 4. do 7. stoletja označujejo zgodovinarji kot čas selitve ljudstev. Selili so se HUNI, OBRI(avariAvari), GERMANI in SLOVANI . Vzrokov za preseljevanje je bilo več.Pemike Germanov so povzročili Huni,ki so leta 375 prodrli v Evropo.Germanska plemena so se pred njimi umaknila proti zahodu.Izpraznjeni prostor so postopoma naselili Slovani ,ki so se selili v treh smereh: proti jugu, vzhodu in zahodu.Na peseljevanje je vplival tudi način življenja. Slovani so za požigalniško poljedelstvo potrebovali vedno nove površine.S svojim bogastvom in urejenostjo pa je vabila tudi rimska država, ki je postala najprej območje za ropanje, kasneje pa za naselitev.