Kožekrilci: Razlika med redakcijama

Glava je zelo [[hitin]]izirana in trda. Na oprsje je pritrjena z ozkim, gibljivim [[vrat]]om, tako da jo lahko žuželka prosto obrača. Večina kožokrilcev ima velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]], poleg njih pa tri [[očesce|očesca]]. Oblika [[tipalnica|tipalnic]] je med podskupinami zelo različna, pogosto imajo samci daljše kot samice. V osnovi imajo [[obustni aparat|obustne okončine]] izoblikovane v grizalo, obrnjeno naprej (''prognatno'') ali nazaj (''hipognatno''). Mandibule so vedno prisotne, čeprav nimajo vedno vloge pri prehranjevanju. Poleg nazobčanih mandibul imajo še dobro razvite [[maksila|maksile]] in jeziček (''labium''). Slednji je še posebej razvit pri osah in čebelah. Oprsje je zgrajeno iz običajnih treh členov, le pri primitivnejših kožokrilcih je zadnji člen (zaprsje oz. ''metatoraks'') zlit s prvim členom zadka in tvori ''propodeum''. Na oprsju sta običajno (z dobro znano izjemo mravelj delavk) dva para membranastih [[žuželčje krilo|kril]], po katerih je red dobil svoje ime. Prvi par je bistveno večji od zadnjega, povezujejo ju številni drobni kaveljčki (''hamulus'', [[množina|množ.]] ''hamuli'') na sprednjem robu zadnjega para kril. Krila imajo zelo reducirano [[krvna žila|ožiljenost]] in velike celice, ki jih tvorijo preostale žile, so dober prepoznavni znak. Začetek zadka je stisnjen in tvori različno dolg »pas« (''petiol''). Večina samic ima dobro razvitrazvito [[ovipozitorleglica|leglico]], ki je pri nekaterih skupinah preoblikovanpreoblikovana v [[želo]] (zaradi česar pičijo samo samice), samci pa na zadku nimajo okončin.

Samica s pomočjo ovipozitorjaleglice izleže posamezna [[jajce|jajčeca]] v rastlinsko [[tkivo]] ali drugo žival. Pogosta je [[partenogeneza]], razvoj ličink iz neoplojenih jajčec. Tako samci [[čebele|čebel]] in [[ose|os]] nastajajo izključno nespolno, pri nekaterih vrstah pa jih skoraj ni in je partenogeneza praktično edini način razmnoževanja. Jajčeca vrst, ki so notranji zajedavci, imajo zelo malo rezervnih snovi in iz njih se lahko izleže več osebkov. Večina ličink na račun tega, da so obdane s hrano oz. jih hranijo delavke, nima okončin in močnih čeljusti.

Sorodni so skupinama [[Amphiesmenoptera]] ([[mladoletnice]] in [[metulji]]) ter [[Antliophora]] ([[dvokrilci]] in [[kljunavci]]/[[bolhe]]). Razmerja znotraj redu so trenutno predmet revizij, tradicionalno pa kožokrilce delimo na dva podredova, [[Symphyta]] (rastlinske ose) in [[Apocrita]] (ozkopase ose), čeprav danes vemo, da so rastlinske ose [[parafilija|parafiletska]] skupina - iz ene od družim rastlinskih os so se namreč razvile vse ostale skupine kožokrilcev. Znotraj podredu ozkopasih os tvorijo naddružine Chrysidoidea, Vespoidea in Apoidea jasno [[monofilija|monofiletsko]] skupino, združuje jih to, da imajo ovipozitorleglico spremenjenspremenjeno v želo.