|
== Telesne značilnosti ==
'''JEBI SE'''''[[Slika:Ležeče besedilo]]--[[Posebno:Prispevki/193.2.252.88|193.2.252.88]] 09:06, 15. november 2011 (CET)''
So žuželke zelo raznolikih velikosti, telesna zgradba pa je kljub številu vrst zelo enotna. Najočitnejša značilnost metuljev je, da je celotno telo vključno s [[žuželčje krilo|krili]] pokrito z drobnimi luskami. Najbolj se razlikujejo po velikosti, prek kril merijo od manj kot 3 milimetre ([[listni zavrtač]] iz družine [[Nepticulidae]]) do okoli 30 cm (''[[Ornithoptera alexandrae]]'' z [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]]).
[[Slika:Butterfly tongue.jpg|thumb|left|[[Vrstični elektronski mikroskop|Elektronska mikrografija]] glave nočnega metulja]]
Večji del razmeroma velike glave zasedajo velike [[sestavljeno oko|sestavljene oči]], sestavljene iz nekaj tisoč [[ocel]]ov, poleg njih pa ima večina metuljev tudi par [[očesce|očesc]]. Oblika tipalnic se med vrstami zelo razlikuje. Pogosti dnevni metulji imajo večinoma kijaste tipalnice, pri drugih pa segajo od kratkih izrastkov pri [[družina (biologija)|družini]] [[Hepialidae]] do ogromnih peresastih tipalnic nekaterih [[nočni pavlinčki|nočnih pavlinčkov]] (Saturniidae). Večina vrst ima zelo dolgo [[obustni aparat#Modifikacije|sesalo]] (''proboscis''), sestavljeno iz preoblikovanega para [[Maksila|maksil]], ki se ob strani stikajo in tvorijo kanal za sesanje. Kadar se ne prehranjujejo, metulji zvijejo sesalo pod glavo s pomočjo temu namenjenih [[mišica|mišic]] in traku [[elastičnost|elastičnega]] [[tkivo|tkiva]] pri vrhu kanala. Sesalo je pri nekaterih vrstah dolgo 15 cm ali več, kar jim omogoča sesanje [[nektar]]ja iz [[cvet]]ov z zelo dolgim vratom. Preostali del obustnega aparata je večinoma [[redukcija (biologija)|reduciran]] in nefunkcionalen. Obstaja tudi nekaj izjem - metulji iz družine [[Micropterigidae]] imajo funkcionalne tudi [[Mandibula|mandibule]], pri odraslih nočnih metuljih iz družine Hepialidae pa je celoten obustni aparat zakrnel.
[[Slika:Butterfly wing closeup.jpg|thumb|240px|Makro posnetek krila metulja]]
[[Oprsje]] je pri primitivnejših predstavnikih zgrajeno iz treh med seboj podobnih členov, pri naprednejših vrstah pa je predprsje reducirano v majhen, ovratniku podoben obroč za glavo. Krila izraščajo iz sredoprsja in zaprsja.Sredoprsje je pri vseh metuljih največji člen oprsja, ki deloma prekriva bistveno manjše zaprsje. Noge so kot pri ostalih žuželkah, le pri nekaterih družinah metuljev sprednji par manjka. Sprednji par membranastih kril je pri večini skupin mnogo večji od zadnjega. Krila so porasla z drobnimi luskami, ki so nastale s preoblikovanjem [[dlaka|dlak]]. Izločajo jih podkožne [[celica|celice]], vsaka luska je pritrjena v svoji jamici. Običajno so široke in ploske, pogosto pa tudi dolge in ozke, kar izdaja njihovo sorodnost z dlakami. Nespremenjene dlake poraščajo v glavnem oprsje in bazo kril. Luske so votle in vsebujejo [[pigment]]e, ki dajejo krilom barvo. Fina struktura lusk z vzdolžnimi grebeni vpliva na [[lom svetlobe]], kar povzroča vpadljive mavrične barve, ki se spreminjajo v odvisnosti od položaja opazovalca. Pri nekaterih samcih najdemo tudi posebne luske ([[androkonij]]i), namenjene razširjanju [[feromon]]ov, ki so povezane z [[žleza]]mi v membrani kril. Metulji iz družine Micropterigidae imajo najosnovnejši vzorec [[krvna žila|ožiljenosti]] kril - pri njih sta tudi oba para enaka. Pri ostalih predstavnikih je ta vzorec reduciran, z veliko celico v sredini krila, od katere potekajo žile proti robu. Prečnih žil skorajda ni.
[[Slika:Pieris brassicae 06.JPG|thumb|240px|Gosenice [[kapusov belin|kapusovega belina]]]]
Zadek je tak kot pri ostalih žuželkah, le nekateri nočni metulji imajo na njegovi bazi veliko membrano [[timpanalni organ|timpanalnega organa]]. Pri ostalih nočnih metuljih je membrana na videz na istem mestu, vendar leži ob zadnjem robu oprsja.
Ličinke metuljev imenujemo [[gosenica|gosenice]] (strokovno ''eruciformne ličinke''). V splošnem imajo valjasto, členjeno telo z dobro razvito glavo, tri pare pravih nog na oprsju in po navadi od dva do pet parov mesnatih [[Panožica|panožic]] na 10-členskem zadku. Na vsaki panožici je obroč kavljev, s katerim se lahko gosenica trdno pritrdi na podlago. Gosenice vseh metuljev imajo par [[svila|svilnih]] [[žleza|žlez]], ki so močno spremenjene [[žleza slinavka|žleze slinavke]]. Iz odprtin na bazi glave izločajo hitro sušečo se lepljivo tekočino (svilo).
Odrasle metulje ([[imago (biologija)|image]]) težko zamenjamo za katero drugo skupino žuželk, le nekateri manjši nočni metulji so na prvi pogled podobni [[mladoletnice|mladoletnicam]], od katerih jih lahko enostavno ločimo po dolgem sesalu. Gosenice lahko zamenjamo za ličinke [[kožokrilci|kožokrilcev]].
== Življenje ==
| 