Fran Erjavec: Razlika med redakcijama

| known_for = [[naravoslovec]], [[pisatelj]], [[potopisec]]

'''Fran Erjavec''' [frán erjávec], [[Slovenci|slovenski]] [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] in [[naravoslovec]], * [[4. september]] [[1834]], [[Ljubljana]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[12. januar]] [[1887]], [[Gorica]], [[Avstro-Ogrska]].

Rodil se je 4. septembra [[1834]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pri štirih letih mu je umrl oče. Mati se je poročila z uslužbencem na železniški postaji v [[Zalog, Ljubljana|Zalogu]]. [[Fran Erjavec|Frana]] in brata Mihaela je vzela s seboj v [[Zalog]], a se je kmalu[[Fran poErjavec|Fran]] svojikmalu drugivrnil porokiv umrla[[Ljubljana|Ljubljano]] tudik onababici, zatokjer je kasneježivel zanjdo innjene bratasmrti. Kasneje je zanj skrbela njenateta sestra,[[Marija AnaErjavec|Marija]]. BezljajevaErjavčeva mati je umrla leta [[1865]].

[[Gimnazija|Gimnazijo]] je začel obiskovati pri trinajstih letih. V drugem razredu je spoznal [[Ferdinand Schmidt|Ferdinanda Schmidta]], ki mu je pomagal pri zbiranju žuželk, urejanju zbirk in mu bral [[naravoslovje|naravoslovne]] knjige. TakoV jeGimnaziji vso mladembili Franunjegovi prebudilsošolci ljubezenin do naravoslovja, ki je trajala vse življenje. V gimnaziji je spoznalprijatelji: [[Venceslav Bril|Venceslava Brila]], [[Simon Jenko|Simona Jenka]], [[Valentin Mandelc|Valentina Mandelca]], [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[Ivan Tušek|Ivana Tuška]], in [[Valentin Zarnik|Valentina Zarnika]]. terBil dveje letinajstarejši mlajšegamed [[Ivannjimi Mencinger|Ivanaali Mencingerjat.i. »[[primus]]«. Leta [[1854]] so ti zavedni študentje (brez Mencingerja) ustanovili dijaško društvo za vadenje pisateljevanja. terUstanovili začeli ustvarjati literarniso list [[Vajevci|Vaje]], ki je bil pisannapisan na roke. Izšli so trije zvezki, od katerih sta se ohranila samo dva. Literarni list Vaje je bil podlaga [[Anton Janežič | Janežičevem]] [[Slovenski glasnik | Slovenskem glasniku]]. Leta [[1855]] je po [[matura|maturi]] odšel na [[Dunaj]] študirat [[kemija|kemijo]] in [[prirodopisnaravoslovje]]. Na [[Dunaj|Dunaju]] je postal [[predsednik]] slovenskega dijaškega društva. Nastopal je kot zaveden [[Slovenec]] in nadaljeval s pisanjem.

Leta [[1859]] je opravil izpit za učitelja [[prirodopisnaravoslovje|anaravoslovja]] za [[višja realka|višjo realko]] in izpit za [[učitelj|učitelja]] [[kemija|kemije]] za [[nižja realka|nižjo realko]]. Na [[realka|realki]] na [[Dunaj|Dunaju]] je poučeval eno leto, nekaj časa je bil [[prefekt]] na [[Terezijanska akademija|Terezijanski akademiji]]. Ker je imel probleme s pridobitvijo službe vLeta [[Slovenija|Sloveniji1860]], je letadobil 1860službo odšelprofesorja na [[Hrvaškazagrebška realka|Hrvaškozagrebški realki]], kjer je dobil službo profesorja na zagrebški realki. Enajst let je poučeval [[prirodopisnaravoslovje]], [[zemljepis]] in [[nemški jezik|nemščino]] enajst let. V teh letih je velikoprepotoval potoval[[Hrvaška|Hrvaško]], po[[Slavonija|Slavonijo]], [[EvropaDalmacija|EvropiDalmacijo]], del [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Češka|Češke]], kjer je zbiral naravoslovno terin narodopisno blago. Leta [[1871]] je bil prestavljen na [[realka|realko]] v [[Gorica|Gorico]]. Tu si je ustvaril družino, poročil se je z Marijo Frfilavo in skupaj sta imela tri otroke. Družabno življenje v Gorici se nikakor ni moglo enačitinadaljeval s tem,svojimi kinaravoslovnimi gaizleti je bil vajen v [[Zagreb|Zagrebu]], zato je imel več časa za intenzivno ukvarjanje z naravoslovjem. Podrobno je raziskoval [[geografija|geografijo]], [[geologija|geologijo]] in tudi naravoslovjepo [[Kras|KrasaKrasu]], [[Brda|BrdBrdih]], [[Julijske Alpe|Julijskih AlpAlpah]] in [[Furlanska nižina|FurlanskeFurlanski nižinenižini]]. Leta [[1875]] so ga [[Hrvat|Hrvatje]] imenovali za profesorja na [[zagrebška univerza|zagrebški univerzi]], čemur pa se je odrekel in ostal v [[Gorica|Gorici]] do smrti,. Umrl je 12. januarja [[1887]] v [[Gorica|Gorici]].

Erjavec je bil naravoslovec, potopisec in pripovednik. Uvrščamo gaSpada v [[generacija|generacijo]] [[pripovednik|pripovednikov]], ki soje v petdesetih letih ustvariliustvarila temeljezačetke slovenskislovenske [[proza|proziproze]] in [[pripovedništvo|pripovedništvupripovedništva]]. Izhodišča za pisanje je iskal v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, narodopisju in opisovanju socialnega okolja.

Prvi prispevki, ki jih je objavljal v [[Vajevci|Vajah]], so bile ''Črtice iz življenja Schnackschnepperleina'', spis ''Žaba'', povest ''Piskrovezar'', najverjetnejein paprva je tu objavil tudi prvo oblikooblika pripovedi ''Avguštin Ocepek''.

=== Naravoslovni spisi živali ===

** ''[[Rak (Erjavec)|Rak]]'', 1881 {{cobiss|ID=28334081}}

=== Potopisni spisi ===

=== Satirični in humoristični spisi ===

=== Povesti in črtice ===

== Viri in literaturaLiteratura ==

* [[Francka Varl Purkeljc, Francka]]., ''[[Naši književniki in njihova dela]]''., Založba Obzorja., Maribor, [[1986]].

* [[GregorJanko Kocjan, urednikKos]]., ''[[Kratka prozaPregled slovenskega realizmaslovstva]]''., DZS., Ljubljana, 1994[[2002]].