Fran Erjavec: razlika med redakcijama

odstranjenih 17 zlogov ,  pred 10 leti
→‎Življenje: odstranil anahronizme
(→‎Življenje: odstranil anahronizme)
Rodil se je 4. septembra [[1834]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pri štirih letih mu je umrl oče. Mati se je poročila z uslužbencem na železniški postaji v [[Zalog|Zalogu]]. Frana in brata Mihaela je vzela s seboj v [[Zalog]], a je kmalu po svoji drugi poroki umrla tudi ona, zato je kasneje zanj in brata skrbela njena sestra, Ana Bezljajeva.
 
[[Gimnazija|Gimnazijo]] je začel obiskovati pri trinajstih letih. V drugem razredu je spoznal [[Ferdinand Schmidt|Ferdinanda Schmidta]], ki mu je pomagal pri zbiranju žuželk, urejanju zbirk in mu bral [[naravoslovje|naravoslovne]] knjige. Tako je v mladem Franu prebudil ljubezen do naravoslovja, ki je trajala vse življenje. V gimnaziji je spoznal [[Venceslav Bril|Venceslava Brila]], [[Simon Jenko|Simona Jenka]], [[Valentin Mandelc|Valentina Mandelca]], [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]], [[Ivan Tušek|Ivana Tuška]], [[Valentin Zarnik|Valentina Zarnika]] ter dve leti mlajšega [[Ivan Mencinger|Ivana Mencingerja]]. Leta [[1854]] so ti zavedni študentje (brez Mencingerja) ustanovili dijaško društvo za vadenje pisateljevanja ter začeli ustvarjati literarni list [[Vajevci|Vaje]], ki je bil pisan na roke. Izšli so trije zvezki, od katerih sta se ohranila samo dva. Literarni list Vaje je bil podlaga [[Anton Janežič | Janežičevem]] [[Slovenski glasnik | Slovenskem glasniku]]. Leta [[1855]] je po [[matura|maturi]] odšel na [[Dunaj]] študirat [[kemija|kemijo]] in [[naravoslovjeprirodopis]]. Na [[Dunaj|Dunaju]] je postal [[predsednik]] slovenskega dijaškega društva. Nastopal je kot zaveden [[Slovenec]] in nadaljeval s pisanjem.
 
Leta [[1859]] je opravil izpit za učitelja [[naravoslovjeprirodopis|naravoslovjaa]] za [[višja realka|višjo realko]] in izpit za [[učitelj|učitelja]] [[kemija|kemije]] za [[nižja realka|nižjo realko]]. Na [[realka|realki]] na [[Dunaj|Dunaju]] je poučeval eno leto, nekaj časa je bil [[prefekt]] na [[Terezijanska akademija|Terezijanski akademiji]]. Ker je imel probleme s pridobitvijo službe v [[Slovenija|Sloveniji]], je leta 1860 odšel na [[Hrvaška|Hrvaško]], kjer je dobil službo profesorja na zagrebški realki. Enajst let je poučeval [[naravoslovjeprirodopis]], [[zemljepis]] in [[nemški jezik|nemščino]]. V teh letih je veliko potoval po [[Evropa|Evropi]] in zbiral naravoslovno ter narodopisno blago. Leta [[1871]] je bil prestavljen na [[realka|realko]] v [[Gorica|Gorico]]. Tu si je ustvaril družino, poročil se je z Marijo Frfilavo in skupaj sta imela tri otroke. Družabno življenje v Gorici se nikakor ni moglo enačiti s tem, ki ga je bil vajen v [[Zagreb|Zagrebu]], zato je imel več časa za intenzivno ukvarjanje z naravoslovjem. Podrobno je raziskoval [[geografija|geografijo]], [[geologija|geologijo]] in tudi naravoslovje [[Kras|Krasa]], [[Brda|Brd]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. Leta [[1875]] so ga [[Hrvat|Hrvatje]] imenovali za profesorja na [[zagrebška univerza|zagrebški univerzi]], čemur pa se je odrekel in ostal v [[Gorica|Gorici]] do smrti, 12. januarja.
 
== Književna dela ==
1.755

urejanj