Stanovsko-monarhični dualizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri: dodal povezave na cobiss |
m par popravkov; dodal nekaj wiki povezav |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Vicedomski_dav%C4%8Dni_spis_-_trg_Motnik_1737.jpg|thumb|right|
'''Stanovsko-monarhični dualizem''' je pojem, s katerim se imenuje sovladje [[Deželni stanovi|deželnih stanov]] in [[Habsburžani|deželnega kneza]] (vladarja) v [[Dežela|habsburških dednih deželah]], v obdobju od 15.-17. stoletja. V dualizmu deželni stanovi niso bili enakopravni, saj so se morali pokloniti ob nastopu vsakokratnega novega deželnega kneza, ta pa jim je v zahvalo podelil [[Deželni ročin|deželne ročine]] (privilegije). S podelitvijo privilegijev si je deželni knez krepil oblast v deželi. V obdobju [[Turški vpadi|osmanske nevarnosti]] v 15. in 16. stoletju je bila ta oblika sovladja najbolj očitna, z nekaterimi spremembami pa se
== Zgodovinski pregled stanovsko-monarhičnega dualizma ==
Sistem stanovsko-monarhičnega dualizma se
V 16. stoletju so se pojavila trenja med deželnimi stanovi, ki so bili naklonjeni partikularnim interesom (drobitvi oblasti) in [[Protestantizem|protestantizmu]], ter deželnim knezom, ki je bil [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličan]] in se je začel vse bolj navduševati nad centralističnimi idejami. Pomemben prispevek k temu je bila ustanovitev [[Vojna krajina|Vojne krajine]] (Bruška pacifikacija, [[1578]]), ki je bistveno prispevala k obrambi pred
Kljub absolutizmu pa so se nekatere poteze stanovsko-monarhičnega dualizma ohranile. Šele z reformami vladarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] [[1747]]-[[1749]] so ukinili deželne funkcionarje, [[deželni stanovi]] pa so se
== Deželni funkcionarji ==
Deželni funkcionarji so bili najvišji predstavniki [[Dežela|dežele]], imenovani s strani deželnega kneza, ponekod v sodelovanju z deželnimi stanovi. Bili so tudi člani deželnih stanov, njihove funkcije pa so bile pogosto dedne. Funkcije deželnih funkcionarjev
* '''Deželni vicedom ({{jezik-de|Landesvizedom}}):''' Je bil v deželi pristojen za upravljanje s celotnim komornim (deželnoknežjim) premoženjem. Šlo je predvsem za [[Fevdalizem|zemljiška gospostva]] v lasti deželnega kneza, ter deželnoknežja mesta in trge. Pristojen je bil tudi za pobiranje mitnin, carin, rudniške [[Regalije|regale]], ter cerkvene ustanove pod [[Patron|patronatom]] deželnega kneza. Za slovensko ozemlje so obstajali 4 vicedomi: v [[Ljubljana|Ljubljani]] (tudi za [[Goriška (grofija)|Goriško]]), [[Celovec|Celovcu]], [[Celje|Celju]] ter [[Gradec|Gradcu]] (ta je bil manj pomemben, saj je tukaj zasedala tudi [[Notranja Avstrija|deželnoknežja vlada]]). Funkcija deželnega vicedoma je bila dosmrtna, prebivali pa so v [[Kranjski deželni dvorec|deželnem dvorcu]]. Vicedomu so bila neposredno podrejena višja oblastva (npr. carinski uradi), ki jih je včasih dajal v zakup drugim.
* '''Deželni glavar ({{jezik-de|Landeshauptmann}}):''' Je bil predstavnik gosposkega rodu, ki so ga predlagali deželni stanovi, potrdil pa deželni knez. Na Kranjskem je prebival
* '''Deželni upravitelj ({{jezik-de|Landesverwalter}}):''' Je nadomeščal deželnega glavarja, ko je bil ta odsoten.
* '''Deželni upravnik ({{jezik-de|Landesverweser}}):''' Je bil zadolžen za sodne zadeve, in je imel samostojen položaj v sodstvu.
* '''Deželni maršal ({{jezik-de|Landesmarschall}}):''' Deželni maršal je vodil deželni zbor, in poročal o njegovem delu. Na [[Kranjska|Kranjskem]] so to funkcijo dedno opravljali [[Auerspergi]], do [[1750]].
== Viri ==
| |||