Deželni stanovi: Razlika med redakcijama

[[Slika:De%C5%BEelni_ro%C4%8Din_kralja_maksimiljana_za_kranjsko_s1.jpg|thumb|right|400px350px|Deželni ročin [[Maksimilijan I. Habsburški|kralja Maksimilijana I.]] za [[Kranjska|Kranjsko]], prva stran, [[1494]]]]

'''Deželni stanovi''' ({{jezik-de|Landstände}}) je naziv za privilegirane osebe ([[plemstvo]]), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru ({{jezik-de|Landtag}}), in so pojav [[Fevdalizem|fevdalizma]] v [[Dežela|habsburških dednih deželah]]. V [[Zgodovinski vir|zgodovinskih virih]] se imenujejoomenjajo tudi kot častitljivi deželani, označeni s kratico E:La ({{jezik-de|Ehrwürdige Landleute}}). Deželni stanovi so bili do deželnega kneza (vsakokratnega vladarja-[[Habsburžani|Habsburžana]]) neenakopravni, saj so se mu morali pokloniti, ta pa jim je v zameno podelil [[Deželni ročin|ročine]] (privilegije). Deželnoknežja posest v deželi je bila izvzeta iz uprave deželnih stanov. Stanovi se v habsburških dednih deželah dokončno izoblikujejo v zgodnjem 15. stoletju, ter z majšimimanjšimi presledki obstajajo vse do [[Zemljiška odveza|zemljiške odveze]] leta [[1848]].

Na [[Goriška (grofija)|Goriškem]] so bili do 16. stoletja v deželnem zboru tudi zastopniki kmetov, mesta pa neniso nastopajobila zastopana. V [[Trst|Trstu]] stanov ni bilo stanov.

V posebnih primerih so se deželni stanovi sestajali tudi med seboj, predvsem v 15. stoletju, zaradi koordinacije obrambe pred [[Turški vpadi|turško nevarnostjo]], sodelovali pa so tudi operativno, na nivoju odborov. MeddeželnoKo sodelovanjese zamreje leta [[1578, ko se]] vzpostavivzpostavila [[Vojna krajina]], vladar pa meddeželnega sodelovanja ne podpirani tudiveč zatopodpiral, da ne bi dežele skupno nastopale zoper njega.

Ker se je deželni zbor sestajal samo enkrat letno, so morali sestaviti organe, ki so opravljali operativno delo, ter izvrševali sklepe deželnega zbora. V [[Dežela|deželi]] so imeli stanovi nadzor nad zdravstvom (npr. za kužne zapore), trgovino, obrtjo, cestnim prometom; imenujejoimenovali pa so tudi oficirje v Vojni krajini.

* '''Stanovski poverjeniki ({{jezik-de|Verordnete Stelle}}):''' So stalni organ, ki se oblikuje leta [[1515]], sestavljalo pa ga je 3-6 članov deželnega zbora. V njem so bili zastopniki prvih treh stanov, bili pa so današnja ustreznica [[Vlada|vladi]]. Sestajali so se enkrat tedensko.

V 15. stoletju so bili davki izredni in neredni, pobirali pa so se glede na osebo (glavarina), ter davek na imenjsko rento ({{jezik-de|Gültsteuer}}, povzeto po besedi imenje, ki pomeni zemljišče oz. v [[Nemščina|nemščini]] ''Gült''). Davek na imenjsko rento se je odmeril od [[Podložnik|podložnikov]], [[Mesto|mest]] in cerkvenih ustanov, medtem ko dominikalna (zemljiškogosposka) posest ni bila obdavčena. Vsak zemljiški gospod je sam ugotavljal in odmerjal svojo imenjsko rento, ter jo sporočal deželnemu knjigovodji, in se je zapisovala v imenjsko knjigo ({{jezik-de|Gültbuch}}). Na podlagi vseh donosov, ter količnika, ki so ga določili na deželnem zboru, so potem stanovi izplačali deželnemu knezu deželni davek.

V 16. stoletju so v obdavčitev poleg imenjske rente pritegnili tudi druga sredstva. Leta [[1560]] so uvedli posredni davek na mitnicah, ter davek na hišo, [[Huba|hubo]] in novo naklado (Anschlag{{jezik-de|Neue Anlag}}, oziroma davek od trgovskega prometa). Leta [[1633]] se je temu davku pridružila še kontribucija, kot davek na osebo. Poleg tega so obstajali tudi skupni posredni davki, ki so jih pobirali stanovi, del pa je dobil deželni knez. Šlo je predvsem za davke na potrošnjo, luksuz, zabavo (npr. mesni krajcar, vinski davek, davek na ples, ipd.).

Tak finančni sistem ostaneje ostal v veljavi vse do davčnih reform vladarice [[Marija Terezija|Marije Terezije]] v 18. stoletju. Na podlagi [[Terezijanski kataster|Terezijanskega katastra]] in nove imenjske knjige so prvič objektivno ugotovili dejanski donos zemljišč, obdavčili pa so tudi dominikalno zemljo.