Ivo Šorli: Razlika med redakcijama

Ivo Šorli je po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] študiral [[pravo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Služboval je kot [[notar]] v [[Istra|Istri]], leta [[1918]] pa se je umaknil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal [[poezija|pesmi]]. [[Črtica (književnost)|Črtice]], [[novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[dramatika|drame]] in polemike je začel objavljati okrog leta [[1901]]. Uporabljal je [[psevdonim]] [[Ferdo Sokol]]. Objavljal je tudi v reviji [[Slovenka (časnik)|Slovenki]]. [[Janko Kersnik|Kersnikov]] vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] in [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu ''Moj roman'' ([[1940]]).

 

== Delo==

Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: ''Povest o neki drugi'' ([[1903]]), ''Brez tragike'' ([[1905]]), ''Tolažnica'' ([[1907]]), ''Barčica po morju plava'' ([[1909]]) …

* ''Tableau'' (veseloigra, 1937)

* ''Ženitni posredovalec'' (veseloigra, 1937)

 

== Glej tudi ==

 

== Literatura ==

* Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996

 

{{lifetime|1877|1958|Šorli, Ivan}}