Prosto plezanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 13:
Prvo mednarodno tekmovanje je bilo leta [[1985]] v Bardonecchi pri [[Torino|Torinu]]. Na njem so nas zastopali [[Vili Guček]], [[Metod Škarja]] in [[Cveto Jagodic]]. Kljub ugovorom nekaterih starejših plezalcev, češ da gre za amerikanizacijo plezanja, je šlo prosto plezanje povsem svojo pot. To, da ostaja neločljiv del alpinizma, sta po neposrednem televizijskem prenosu dokazala Srečo Rehberger in Tadej Slabe, ki sta leta [[1986]] v Ospu prosto preplezala smer Goba. To je bila medijsko najodmevnejša predstavitev prostega plezanja pri nas in celo v Evropi. Prvo uradno državno prvenstvo v športnem plezanju (v takratni skupni državi Jugoslaviji), ki je bilo organizirano po pravilih [[UIAA]] in je potekalo v Sloveniji, je bilo leta [[1988]] v Ospu. Udeležilo se ga je 60 tekmovalcev. Najvišji mesti sta dosegla [[Simona Škarja]] in Vili Guček. Pozneje so se začela tekmovanja počasi umikati v pokrite dvorane, na umetne plezalne stene. Športno plezanje je postalo zanimiv, privlačen in predvsem varen šport, za katerega se je odločalo vse več mladih.
Tako so se po osamosvojitvi Slovenije navrhu najboljših slovenskih športnih plezalcev začela vrstiti povsem nova imena ([[Aljoša Grom]], [[Matej Mejovšek]], [[Jure Golob]], [[Tomaž Valjavec]], [[Luka Zazvonil]], [[Klemen Bečan]], [[Urh Čehovin]], [[Matej Sova]], [[Blaž Rant]], [[Uroš Perko]], [[Metka Lukančič]], [[Martina Čufar]], [[Natalija Gros]], [[Nastja Guzzi]], [[Maja Vidmar (plezalka)]], [[Katja Vidmar]], [[Saša Truden]], [[Eva Tušar]], [[Lučka Franko]], [[Katja Planinc]]...). Od predhodnikov so se razlikovali predvsem po tem, da njihova temeljna dejavnost ni bil alpinizem, temveč samo športno plezanje. Z uvedbo tekmovalnega sistema za državno prvenstvo v mlajših, srednjih in članskih kategorijah, z načrtnim delom z mladimi ter z dobro in sistematično vadbo se je začel rojevati nov rod plezalcev. <br>Potrditev, da spada Slovenija v sam svetovni vrh športnega plezanja, je bila zmaga Martine Čufar leta 2001 v Kranju. Leta [[2002]] sta se ji z odličnim drugim in četrtim mestom pridružili še Natalija Gros in Maja Vidmar. V letu [[2003]] so slovenske plezalke in plezalci z nekaj izvrstnimi uvrstitvami dokazali, da resnično spadajo v sam vrh športnega plezanja. Leto [[2004]] je bilo zaznamovano z odličnim plezanjem Natalije Gros. Leta [[2005]] je z odličnimi nastopi navdušila Maja Vidmar.
==Glej tudi==
| |||