Vsi sveti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
urejanje |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 37:
Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. [[10. maj|10. maja]] [[610]] slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi [[kupola|kupolo]] in niso več nadlegovali ljudi.
Papež je dal prenesti semkaj na osemindvajsetih samokolnicah kosti [[mučenec|mučencev]] in zmolivši veroizpoved jih je shranil tukaj. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu; krščanski verniki pa naj tukaj prejmejo Gospodovo sveto telo in kri. Tako je postal poganski Panteon krščansko svetišče, posvečena cerkev svetniških relikvij vseh Božjih svetnikov. <ref>{{navedi knjigo|author=Crescen Lajos Dedek|title= Szentek élete II|page=335s}}</ref>
Posvetitev stavbe Panteona v cerkev ga je rešila pred zapuščenostjo, porušenjem in najhujšim oropanjem, ki je doletelo v [[srednji vek|srednjem veku]] večino antičnih rimskih stavb. To opisuje tudi [[Pavel Diakon]], ki omenja, kako je cesar [[Konstans II.]], ki je obiskal [[Rim]] v [[julij]]u [[663]], poropal vse antične okrase po mestu, ki so bili iz žlahtne kovine, med drugimi tudi tiste iz bivšega Panteona, ter jih poslal v [[Carigrad]].
=== Praznik prestavljen in razširjen ===
|