Vsi sveti: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
v delu |
urejanje |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
{{Infobox Holiday
|holiday_name=Vsi sveti
|type=Krščanstvo
|image=All-Saints.jpg
|caption=Naslikal [[Fra Angelico]]
|official_name=Festum omnium sanctorum
|nonofficial_name=Praznik vseh svetnikov
|nickname=Vsi svetniki
|significance=Občestvo kristjanov na [[zemlja|zemlji]] z zveličanimi v [[nebesa|nebesih]] in trpečimi v [[vice|vicah]]
|begins=[[31. oktober]] opoldne
|ends=[[2. november]] opolnoči
|observedby=[[Anglikanska cerkev]] <br> [[Pravoslavna cerkev]] <br> [[Luteranstvo|Luteranci]] <br> [[Rimskokatoliška cerkev]]<ref name=Lutheranism>{{cite book|last=Marty|first=Martin E.|title=Lutheran questions, Lutheran answers : exploring Christian faith|year=2007|publisher=[[Augsburg Fortress]]|location=Minneapolis|isbn=978-0-8066-5350-1|pages=160|url=http://books.google.com/books?id=KPRSDFqD-fwC&pg=PA127&dq=lutheran+all+saints+day&hl=en&ei=bEivTqi_C8jagQeoq5WsAQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CEcQ6AEwAw#v=onepage&q=lutheran%20all%20saints%20day&f=false|authorlink=Martin E. Marty|quote=All Lutherans celebrate All Saints Day, and many sing, "For all the saints, who from their labors rest. . ."|accessdate=1 November 2011|page=127}}</ref><br>in [[metodist]]i,<ref name=Methodism>{{cite web|author=Laura Huff Hileman|title=What is All Saint's Day?|url=http://upperroom.org/askjulian/default.asp?act=answer&itemid=276387|quote=Saints are just people who are trying to listen to God's word and live God's call. This is "the communion of saints" that we speak of in the Apostle's Creed -- that fellowship of believers that reaches beyond time and place, even beyond death. Remembering the saints who have helped extend and enliven God's kingdom is what All Saints Day is about.|publisher=[[The Upper Room (United Methodist Church)]] |year=2003|accessdate=31 October 2011}}</ref><br>med drugimi [[kristjan]]i
|litcolor=bela
|date=[[1. november]] ([[Zahodno krščanstvo]])<br>nedelja po [[Binkošti]]h ([[Vzhodno krščanstvo]])
|celebrations=[[sveta maša]], [[obred]]i na [[pokopališče|pokopališču]], ljudski [[običaj]]i
|observances=goreča [[sveča]], [[krizantema]]
|relatedto=[[Verne duše|Vernih duš dan]],<br>[[Dan mrtvih]]}}
'''Vsi sveti''' je [[Krščanstvo|krščanski]] praznik, ki se v spomin na mrtve obhaja 1. novembra.
== Zgodovina ==
[[File:Bitschnau-813 Alle Heiligen sepia.jpg|thumb|left|Rudolph Blättler: Naši sveti zavetniki (vinjeta za mesec november)<ref>{{navedi knjigo|author=Otto Bitschnau|title=Das Leben der Heiligen Gottes|page=813}}</ref>]]
[[File:Bitschnau-815 Alle Heiligen1a-sepia.jpg|thumb|left|Rudolph Blättler, lesorez: Občestvo svetnikov z vstalim Zveličarjem<ref>{{navedi knjigo|author=Otto Bitschnau|title=Das Leben der Heiligen Gottes|page=815}}</ref>]]
=== Spomin godov mučencev ===
Že od začetka [[krščanstvo|krščanstva]] so verniki praznovali godove posameznih apostolov in mučencev. Sveti [[Janez Zlatousti]] v [[4. stoletje|4. stoletju]] omenja, da zahodna [[Cerkev]] posveča spominu svetih [[mučenec|mučencev]] poseben dan.
=== Panteon spremenjen v cerkev ===
Praznik Vseh svetnikov pa je uveden za časa [[papež Bonifacij IV. |papeža Bonifacija IV.]] Povezan je s poganskim svetiščem [[Panteon]]om.
V času, ko so vladali v [[Rim]]u še ''konzuli'' in ''senatorji'', <ref>v [[1. stoletje|1. stoletju]] pr. n. št.</ref>je [[Agripa]] s svojimi legijami pokoril [[Sasi|Sase]] in nekaj drugih zahodnih rodov. Komaj se je zmagoslavno vrnil z vojsko v Rim, je že prišla novica, da so se [[Perzija|Perzijci]] uprli zoper rimsko gospostvo. Senat je tudi zadušitev tega upora poveril Agripu; posrečilo se mu tudi to in prisilil jih je k plačevanju letnega davka. V [[Rim]]u je na čast vseh poganskih [[bog]]ov dal zgraditi sijajen [[tempelj]], ki so ga po tem imenovali [[Panteon]]. Čudoviti hram stoji še danes in je ena od najzanimivejših in najlepših mestnih stavb. Za časa krščanskega [[cesar]]ja [[Foka]] je prosil [[papež Bonifacij IV.]], naj mu dovoli, da kakor so pogani v Panteonu častili vse bogove, tako naj bi smeli odslej častiti kristjani vse svetnike na čelu z [[Blažena devica Marija|Blaženo devico Marijo]].
Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. [[10. maj|10. maja]] [[610]] slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi [[kupola|kupolo]] in niso več nadlegovali ljudi.
Papež je dal prenesti semkaj na osemindvajsetih samokolnicah kosti [[mučenec|mučencev]] in zmolivši veroizpoved jih je shranil tukaj. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu; krščanski verniki pa naj tukaj prejmejo Gospodovo sveto telo in kri. Tako je postal poganski Panteon krščansko svetišče, posvečena cerkev svetniških relikvij vseh Božjih svetnikov. <ref>{{navedi knjigo|author=Crescen Lajos Dedek|title= Szentek élete II|page=335s}}</ref>
=== Praznik razširjen na vso Cerkev ===
Že [[papež Gregor IV.|Gregor IV.]] je v začetku [[9. stoletje|9. stoletja]] razširil praznovanje godu Vseh svetnikov na celotno Cerkev.
=== Pomen praznika ===
Cerkev na dan Vseh svetnikov praznuje spomin vseh tistih poveličanih [[duša|duš]], od katerih ni morda ostalo niti imena; vendar one ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.<ref>{{navedi knjigo|author=Crescen Lajos Dedek|title= Szentek élete II|page=335s}}</ref>
Državni praznik [[Dan mrtvih ]] se v [[Slovenija|Sloveniji]] časovno skoraj pokriva s praznikom [[Vsi sveti |Vseh svetih ]]; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni istovetna:
:Praznik vseh svetnikov je namreč veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni dan mrtvih, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje [[Cerkev ]] v hvalospevu, »radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.« <ref>{{navedi knjigo|author= Silvester Čuk |title= Svetnik za vsak dan II|page=197}}</ref>
== Viri ==
*B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
*M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989.
*S. Bálint: ''Ünnepi kalendárium'' I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-
európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
*O. Bitschnau: ''Das Leben der Heiligen Gottes''. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
*F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909.
*S. Čuk: ''Svetnik za vsak dan'' I-II, Ognjišče Koper 1999.
*C. L. Dedek: ''Szentek élete I'', Kiss János, Budapest 1899.
*C. L. Dedek: ''Szentek élete II'', Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
*A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
*A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
*Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
*E. Horváth: ''Régészet'', Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011
*N. Kuret: ''Praznično leto Slovencev'' I-II. Družina, Ljubljana 1989.
*''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
*''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
*J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
*A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
*F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
*M. Vogel: ''Szentek élete I'' (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
*M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
== Opombe ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
*[[seznam papežev]]
*[[seznam svetnikov]]
{{stub}}
| |||