Teorija mirujočega stanja: Razlika med redakcijama

m
brez povzetka urejanja
m (kvazi => lažen)
m
[[nl:Steady state theorie]]
 
'''Teorijo mirujočega stanja''' so razvili leta [[1948]] [[Fred Hoyle]], [[HermanHermann Bondi]] in [[Thomas Gold]] kot proti utež teoriji [[prapok]]a. Po teoriji mirujočega stanja se [[Vesolje]] sicer širi, ne spreminja pa se njegova oblika v [[čas]]u, ker nastaja nova [[snov]], ki ohranja enako gostoto. Potrebna je le majhna količina nove snovi, v naši Galaksiji približno nekaj sto [[atom]]ov [[vodik]]a na leto. Ker te nove snovi neposredno ne moremo zaznati, temelji teorija na trdnih tleh.
 
Problemi v zvezi s teorijo mirujočega stanja so se začeli pojavljati v poznih [[1960.]], ker so videli, da se Vesolje v bistvu spreminja: [[kvazar]]je in [[radijska galaksija|radijske galaksije]] so našli le na velikih razdaljah in zaradi končne [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] ne tudi v bližnjih [[galaksija]]h. Končni udarec je prišel leta [[1965]] z odkritjem [[kozmično prasevanje ozadja|kozmičnega prasevanja ozadja]], ki ga je napovedala teorija prapoka in ne, teorija mirujočega stanja pa ne.
 
Danes večina [[astronom]]ov meni, da je teorija prapoka dober približek opisa nastanka Vesolja in osnova za bolj dovršene teorije.