Knjižnica: Razlika med redakcijama

Večinoma se v sodobnih državah ravnajo po načelu da morajo biti knjige v knjižnicah dostopne vsakomur. Praktično pa to pomeni da mora to dostopnost vseeno nekdo plačati, saj ureditev, upravljanje knjižnice, osebje, knjižne zbirke, nove knjige, revije, dodatne usluge, ki jih nudijo knjižnice, stanejo kar veliko denarja. [[Javna knjižnica|Javne knjižnice]] se običajno vzdržujejo s sredstvi iz [[Državnidržavni proračun|državnega proračuna]] in [[Lokalnilokalni proračun|lokalnega proračuna]], tako se stroški vzdrževanja razdelijo na vso skupnost, zbirajo pa se iz davkov. [[Mestna knjižnica|Mestne knjižnice]] vodijo odbori, ki jih postavljajo lokalne oblasti, ti odločajo, kako se bodo uporabila sredstva, katera se zberejo v lokalni proračun mesta. Več držav ima [[Državnadržavna knjižnica|Državnedržavne knjižnice]] tesno povezane z [[Univerzitetnauniverzitetna knjižnica|Univerzitetnimiuniverzitetnimi knjižnicami]], so pa tudi take, ki to ostro ločujejo. Običajno ima administrativno kontrolo nad javnimi knjižnicami [[Ministerminister za šolstvo]]. Knjižnica je lahko uporabna šele, ko ima izdelan [[Vodič po vsebini]], sestavljata ga vsaj dva kataloga, [[Stvarni katalog]], kjer so zbrani podatki o knjigah in [[Avtorski katalog]], kjer so zbrani podatki o [[avtor]]jih po abecednem redu ter podatki kje se fizično knjiga najde v knjižnici. Starejše knjižnice imajo v ta namen uveden [[Deweyev decimalni sistem]], katerega je vpeljal leta 1876. vpeljal ameriški [[Knjižničarknjižničar]]- [[Melvil Dewey]]. Danes je večina teh sistemov in podatkov že prenešenih v elektronsko obliko. Dandanes se knjižnice ne ukvarjajo samo s knjigami, – pogosto imajo zbirke, trakov, plošč, DVD-jev, reprodukcij slik, filmov, grafikonov, zemljevidov, mikrofilmov, v zadnjem času pa tudi [[Igračeigrače|igrač]] za otroke. Knjižnice razširjajo in izboljšujejo usluge ter se medsebojno vedno bolje povezujejo s pomočjo interneta. Obstajajo tudi [[Strokovna knjižnica|strokovne knjižnice]], ki so specializirane za določeno stroko in zbirajo vso starejšo in sodobno literaturo o svojem področju dejavnosti. Največji slovenski knjižnici sta [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] v Ljubljani, za področje [[Družboslovjedružboslovje|družboslovja]], in [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralna tehniška knjižnica]], za področje raznih tehniških strok.