Martuljški slapovi: razlika med redakcijama

urejanje
(urejanje)
'''MartuljškaMartuljški slapovaslapovi''' (bolj natančno Martuljška slapova) se nahajatanahajajo v osrčju [[Martuljška skupina|Martuljške skupine]] nad dolino [[Gozd Martuljek|Gozda Martuljka]]. Zaradi njegove edinstvenosti so to območje skupaj s [[potok Martuljek|potokom Martuljek]] že leta 1949 razglasili za [[krajinski park]], od leta 1981 pa je del [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. Potok Martuljek največ vode zbere Za Akom, zatrepom pod Široko pečjo in na svoji poti v dolino je ustvaril zgornji in spodnji Martuljkov slap. Kanjon, ki vodi iz doline do Spodnjega slapa, je dolg 400 m, je [[apnenec|apnenčast]] in zelo krušljiv.
 
==Spodnji Martuljkov slap==
==Zanimivosti na poti med slapovoma==
===Planšarija v Jasenjah===
[[Slika:molža.jpg|thumb|left|250px|Priprava na molžo]] [[Slika:košnja.jpg|thumb|right|250px|Za odpravljanje zaraščanja ni dovolj samo paša]] Po gozdni poti se nadaljuje vzpon do planšarije Jasenje, kjer gospodar planine ohranja tradicijo pašništva in s svojo malo čredo govedi ohranja jaso pred zaraščanjem. Pred 40 leti so bili v Jasenjah še trije gospodarji, ki so se vsako poletje za 14 dni preselili v Jasenje in ročno kosili travnike. Njihovi družinski člani so prihajali vsak dan iz doline, prinesli so hrano ter grabili in obračali seno. Suhega so shranili na senike. [[Slika:"oven".jpg‎|thumb|right|250px|Vodna črpalka - OVEN ima 30% izkoristek, voda se z lastno močjo potiska do 100 m od črpalke do odjemnika in premaga do 15 m višinske razlike.]]Pozimi so z voli in sanmi vozili seno v dolino. Gospodarji pa so se postarali, njihovi nasledniki so imeli službo, ki ni več dopuščala takega načina življenja. Planine so se začele opuščati in zaraščati. Zadnja košnja pod vodstvom starih gospodarjev je bila sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Potem se je samo še paslo nekaj glav živine. Najprej od treh kmetij, potem dveh, nekaj let pa je planina samevala. Seniki so se podrli travniki pa zarasli. Leta 1992 jo je ponovno začel oživljati naslednik enega od lastnikov, postavil je nov [[senik]], očistil [[Drevo|drevje]] in [[grmovje]] ter pripeljal lastno živino na pašo.
Leta 1992 jo je ponovno začel oživljati naslednik enega od lastnikov, postavil je nov senik, očistil drevje in grmovje ter pripeljal lastno živino na pašo.
 
[[Slika:molža.jpg|thumb|left|250px|Priprava na molžo]][[Slika:košnja.jpg|thumb|right|250px|Za odpravljanje zaraščanja ni dovolj samo paša]][[Slika:"oven".jpg‎|thumb|center|250px|Vodna črpalka - OVEN ima 30% izkoristek, voda se z lastno močjo potiska do 100 m od črpalke do odjemnika in premaga do 15 m višinske razlike.]]
 
===Finžgarjeva kapelica===
 
[[Slika:Finžgarjeva_kapelica_in_Spomenik_ponesrečenim_planincem.jpeg|thumb|right|250px|Finžgarjeva kapelica in spomenik ponesrečenim planincem]]
Zgradili so jo bogoslovci ljubljanske nadškofije, ki so hodili v Jasenje na dopust in si v ta namen leta 1924 postavili na najetem zemljišču majhno bivalno brunarico. K maši so morali hoditi v dolino, zato so leta 1926 v Jasenjah postavili še kapelo, posvečeno [[Marija snežna|Mariji snežni]]. Med vojno (jeseni 1942) so Nemci požgali vse pastirske domove v Jasenjah, pustili so senike in kapelico, ki so jo domačini pred požigom odprli, da se je videlo, da je to cerkveni objekt. Po vojni je [[Fran Saleški Finžgar]] izprosil pri oblasteh, da se je poleg kapelice postavil še bivalni objekt. Tako se je tradicija počitnikovanja duhovnikov z opravljanjem maše nadaljevala. Domačini so bili v to tradicijo zelo vpeti in so v času maševanja vsak dan prihajali iz doline v Jasenje. S Finžgarjem so prihajali še štirje duhovniki, ki so prevzemali vlogo gospodarja kapelice drug za drugim, prihajali v avgustu na dopust, se vzpenjali na okoliške vrhove in maševali za domačine. Zadnji iz te skupine je bil [[Dr. Janez Oražem]], ki je poslednjič maševal leta 1993. Z njim pa je že od leta 1983 prihajal [[Dr. Janez Gril]], ki je po Oražmovi smrti (1994) nasledil to zadružno poslanstvo. Nadaljuje tradicijo svojih predhodnikov, obiskuje bližnje vrhove, opravlja maše za domačine in preživlja dopust. Maše, ki je vsako leto od 5. avgusta do [[Marijino vnebovzetje|Velikega Šmarna]] 15. avgusta, se udeležujejo tudi obiskovalci martuljških slapov
 
===Spomenik ponesrečim planincem===
Leta 2007 je [[PD Gozd MartuljkMartuljek|PD Gozd Martuljek]] sledilo pobudi [[PZS]], da se postavijo obeležja za ponesrečene v gorah na določenih lokacijah in ne več posamezne plošče posejane povsod po skalah in poteh, ob katerih so vse prevečkrat ugasle, napol pogorele sveče. V spomin vsem domačinom ponesrečenim v planinah in vsem ostalim, ki so se ponesrečili v Špikovi skupini so postavili obeležje v Jasenjah ob Finžgarjevi kapeli.
 
Leta 2007 je PD Gozd Martuljk sledilo pobudi PZS, da se postavijo obeležja za ponesrečene v gorah na določenih lokacijah in ne več posamezne plošče posejane povsod po skalah in poteh, ob katerih so vse prevečkrat ugasle, napol pogorele sveče.
V spomin vsem domačinom ponesrečenim v planinah in vsem ostalim, ki so se ponesrečili v Špikovi skupini so postavili obeležje v Jasenjah ob Finžgarjevi kapeli.
 
==Zgornji Martuljkov slap==
2.542

urejanj