Redakcija: 13:27, 31. oktober 2011 uredi Mravlja Matjaz (pogovor \| prispevki) 2.645 urejanj manjši popravki ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:28, 31. oktober 2011 uredi razveljavi Mravlja Matjaz (pogovor \| prispevki) 2.645 urejanj Redakcija 3173747 uporabnika Mravlja Matjaz (pogovor) razveljavljena Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{refimprove}} '''Kanalizacija''' je sistem za zbiranje in odstranjevanje [[odplaka\|odplak]], ki poteka od mesta nastanka odpadnih [[voda\|vod]] do [[Čistilna naprava\|čistilnih naprav]]. Namen kanalizacije so zaščita javnega zdravja, preprečitev nastajanja in širjenja bolezni ter preprečitev onesnaževanja nadzemnih in podzemnih voda. ==Zbiranje== [[Slika:pvc_cevi.jpg\|thumb\|PVC kanalizacijske cevi]] Osnovni sistem za zbiranje odplak deluje na principu [[prosti pad\|prostega padca]] (gravitacijska kanalizacija),vendar na nekaterih mestih (npr. velike ravnice, večje naravne ovire, skalovje) princip prostega padca ni mogoč in tam se uporabljajo [[Črpalka\|črpalke]], ki črpajo odplake do čistilnih naprav (tlačna kanalizacija). Kanalizacijski vodi so sestavljeni iz cevi od premera ~~150mm~~150 mm, do velikih betonskih cevi. Danes se največ uporabljajo cevi iz umetnih mas kot so [[Polivinilclorid\|PVC]], [[Polipropilen\|PP]], [[Polietilen\|PE]] in [[poliester]], vse manj pa se uporabljajo [[Beton\|betonske]] cevi. Odplake pri stanovanjskih hišah se največkrat zbirajo v [[greznica\|greznicah]], to je zakopan zbiralnik, ki ločuje trde odplake od tekočih. Tekoče odplake se potem preko cevi pretakajo do čistilnih naprav, trde odplake pa se izčrpajo in s posebnimi vozili transportirajo na deponije. Poznamo tudi sisteme pri katerih ima vsako gospodinjstvo svojo greznico s strojem za mletje trdnih odplak in ko je nivo odplak v greznici dovolj visok se [[mlin]] vključi in zmelje vse odplake potem pa te odplake stečejo po kanalizacijskem sistemu v čistilno napravo. V današnjem času pa se v krajih, kjer ni kanalizacijskega omrežja, montirajo individualne čistilne naprave, ki delujejo na principu velikih čistilnih naprav. Prečiščena odpadna voda iz malih čistilnih naprav pa se lahko izteka [[drenaža\|drenira]] v naravo. ==Vrsta kanalizacij== Oblika in velikost kanalizacij se odraža glede na namembnost le-te. Osnovne kanalizacije delimo na [[Fekalije\|fekalne]] kanalizacije, meteorne kanalizacije, ter kombinirane kanalizacije. Kombinirane oblike kanalizacij so oblikovane tako, da poleg odplak po istih ceveh hkrati [[Transport\|transportirano]] tudi meteorne vode. Vendar te oblike po navadi niso zmožne zdržati večjega volumskega pretoka, ki nastane ob večjih [[Padavina\|padavinah]], kar pa povzroči probleme pri transportu fekalij in ima za posledico iztok fekalij skozi revizijske [[jašek\|jaške]] in [[Požiralnik\|požiralnike]]. Poznamo tudi ločene kanalizacijske sisteme. Tu potekata dva ločena [[cevovod\|cevovoda]], eden za transport fekalij, drugi pa za transport meteornih voda, ki pa je lahko speljan mimo čistilnih naprav in se lahko spusti direktno v naravo. V modernih gospodinjstvih so večinoma v uporabi ločeni kanalizacijski sistemi. ==Transport in odstranjevanje odplak skozi zgodovino== Po večini so skozi zgodovino vse odplake speljali v razne nadzemne vode (reke, morja). Zgodnje civilizacije so bile večinoma zgrajene poleg večjih vodnih tokov,zato jim je bil izpust naravne vire tudi omogočen in najlažji. ===Antični sistemi=== [[File:CCAA Teil eines Abwasserkanals roemischer Zeit.JPG\|thumb\|Antična kanalizacija]] Prvi odvajalni sistem je bil najden na [[bližnji vzhod\|bližnjem vzhodu]] v jugovzhodnem delu Irana blizu [[Mesto\|mesta]] [[Zabol]]. Prvi kanalizacijski sistem zgrajen iz [[glinena cev\|glinenih cevi]] je bil na [[Kreta\|Kreti]] v [[Grčija\|Grčiji]]. In po 3000 letih še vedno deluje. Večje [[Populacija\|populacije]] pa potrebujejo bolj kompleksne kanalizacijske sisteme da vzdržujejo čistočo v prenaseljenih mestih. Antična mesta [[Harappa]] in Mohenjo-daro v vzhodni [[Indija\|Indij]] pa so že v letih 2600 p.n.š imela prvo kompleksno kanalizacijo zgrajeno iz opek na katere so že bile priključene školjke s splakovanjem. Prav tako so v teh mestih imeli javna in zasebna kopališča, ki so imela posebne drenažne sisteme, preko katerih je odpadna voda prišla do mestne kanalizacije. ===16. stoletje=== Vrstica 28 ⟶ 30: Prenaseljenost v mestih v [[Evropa\|Evropi]] in [[Severna Amerika\|Severni Ameriki]] zaradi [[Industrijska revolucija\|industrijske revolucije]] pa je povzročala vedno večje probleme s javno čistočo in večje zdravstvene probleme. Zato so začetka 20. stoletja v velikih mestih pospešeno začeli graditi kanalizacijske sisteme, ki so pomagali preprečevati izbruhe [[Bolezni\|bolezni]] in so drastično zmanjšali stopnjo [[Umrljivost\|umrljivosti]]. Ti sistemi so sprva spuščali odplake naravnost v nadzemne vode brez kakršnegakoli prečiščevanja. Prvi celovit kanalizacijski sistem je bil zgrajen v nemškem mestu [[Hamburg]] v sredini 19. stoletja. Po odpravi problemov z odplakami, pa se je začel pojavljati vedno večji problem z [[Onesnaževanje\|onesnaževanjem]] nadzemnih voda. Prve rešitve so bile ločevanje trnih odplak od tekočih in njihova uporaba v kmetijske namene. Konec 19. stoletja so v nekaterih mestih začeli v kanalizacije dodajati razne [[Kemikalija\|kemikalije]] in gradili večje greznice. Prva [[čistilna naprava]] je bila zgrajena v Worchestru, leta 1890. ==Viri== 1.^ Metcalf, Leonard; Eddy, Harrison P. (1922). Sewerage and Sewage Disposal: A Textbook. New York: McGraw-Hill. http://books.google.com/books?id=E4ybw1sOIk8C. 2.^ a b Staley, Cady; Pierson, George S. (1899). The Separate System of Sewerage, Its Theory and Construction. New York: Van Nostrand. http://books.google.com/books?id=jT81AAAAMAAJ. 3.^ Rodda, J. C. and Ubertini, Lucio (2004). The Basis of Civilization - Water Science? pg 161. International Association of Hydrological Sciences (International Association of Hydrological Sciences Press 2004). 4.^ a b c Steven J. Burian, Stephan J. Nix, Robert E. Pitt, and S. Rocky Durrans (2000). "Urban Wastewater Management in the United States: Past, Present, and Future." Journal of Urban Technology, Vol. 7, No. 3, pp. 33-62. doi:10.1080/713684134. 5.^ Cutler; Miller. The Role of Public Health Improvements in Health Advances. 6.^ a b c Metcalf, Leonard; Eddy, Harrison P. (1914). American Sewerage Practice. New York: McGraw-Hill. http://books.google.com/books?id=g5cJAAAAIAAJ&pg=PP1#v=onepage&q=&f=false. Vol. I: Design of Sewers.

Kanalizacija: Razlika med redakcijama