Stane Kavčič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m →‎Viri: + ktgr AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
nč *** posodobitev vsebine ***
Vrstica 11:
| occupation = [[politik]]
}}
 
'''Stane Kavčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[30. oktober]] [[1919]], [[Ljubljana]], † [[27. marec]] [[1987]], Ljubljana.
 
== Življenjepis ==
Vrstica 18 ⟶ 19:
Po koncu vojne je bil na vodilnih političnih položajih v mladinski in partijski organizaciji ter sindikatih, leta 1951 - 1956 podpredsednik in 1967 - 1972 predsednik slovenske vlade. Kot zagovornik liberalne gospodarske usmeritve in slovenskih interesov v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je bil jeseni 1972 prisiljen odstopiti s funkcije predsednika Izvršnega sveta Slovenije (vlade) in člana predsedstva [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] in se upokojiti. Politično in javno ni smel več nastopati v javnosti, vendar se kljub svoji kritični distanci socialističnemu samoupravljanju in perspektivi Slovenije v federativni Jugoslaviji ni odrekel.
 
Kavčič je avtor dela ''Samoupravljanje I -IV'' (1964, 1965, 1967), političnih in gospodarskih razprav ter posmrtno izdanega ''Dnevnika spominov'' (1988), ki sta ga uredila [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]].
 
== Vzroki za politični padec ==
Kavčič je bil zlasti po gospodarski reformi 1965 zagovornik liberalne gospodarske usmeritve, ki je temeljila na policentralizmu, celotni povezanosti prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja, izrabi zemljepisne in prometne lege Slovenije in razvoju panog, ki hitro prinašajo [[kapital]], na spodbujanju privatne iniciative in vlaganju zasebnih sredstev, na močni izvozni usmeritvi, vključevanju v evropske gospodarske tokove ter na regionalnih povezavah s sosednjimi deželami. Zaradi te usmeritve, ki je veljala za premalo delavskorazredno in jugoslovansko je prehajal v spor z delom slovenskega in najvišjega jugoslovanskega vodstva, še posebej po letu 1969 ob t.i. cestni aferi (gradnja [[avtocesta|avtoceste]] Ljubljana - Postojna). Njegova politična moč, ki je izvirala iz osebnih potez in usmeritev ter iz liberalnih razmer v jugoslovanski družbi po brionskem plenunu 1966 je bila po cestni aferi deloma omejena; tudi zato, ker je odklonil mandat v Zveznem izvršnem svetu (ZIS) v Beogradu in nato še za mesto člana v izvršnem biroju predsedstva [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]], za kar ga je prelagal [[Josip Broz - Tito|Tito]].<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref>
 
== Odlikovanja, priznanja ==
* [[Partizanska spomenica 1941]]
 
27. oktobra 2009 so na [[Trg narodnih herojev, Ljubljana|Trgu narodnih herojev]] postavili njegov doprsni kip.<ref>[http://www.delo.si/clanek/91206 Delo.si - V Ljubljani od danes tudi doprsni kip Staneta Kavčiča ]</ref>
 
== Viri in opomber ==
{{reflist|2}}
 
== Glej tudi ==
* priimek [[Kavčič]]
Vrstica 34 ⟶ 40:
 
{{Predsedniki vlade Slovenije}}
 
 
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:lifetime|1919|1987|Kavčič, Stane}}
 
{{DEFAULTSORT:Kavčič, Stane}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1919]]
[[Kategorija:Umrli leta 1987]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski sindikalisti]]