Podtalnica: Razlika med redakcijama

'''Podtalnica''' je [[voda]], ki se nahajaje v razpokah v [[kamnina]]h in v [[prst (pedologija)|prsti]], pod površjem in nad nepropustnoneprepustno plastjo. Premika se [[gravitacija|gravitacijsko]], proti nepropustnineprepustni plasti ali pa sledi nagnjenosti površja.

Podtalnica se naravno napaja s površine (in včasih tudi teče na površino); naravni iztok se pogosto pojavi kot [[izvir]] in kot pronicajoča voda ter lahko tvori [[oaza|oazo]] ali [[mokrišče]]. NivoRaven podtalnice se lahko zniža zaradi uporabe v [[kmetijstvo|kmetijstvu]], [[mesto|mestih]] in v [[industrija|industriji]] - gradnja [[vodnjak]]ov.

Podtalnice ne smemo omejtiomejiti samo na [[Zemlja|Zemljo]]. Nastanek nekaterih reliefnih oblik,

Vodonosnik je plast porozne [[podlaga|podlage]], ki vsebuje in prenaša podtalnico. Globlji deli vodonosnikov so običajno bolj nasičeni, kajti teža povzroča tok vode navzdol. Značilnosti vodonosnikov se spreminjajo z geologijo in strukturo substrata ter [[Topografija|topografijo]] v katerih se pojavijo. V splošnem se bolj produktivni vodonosniki sedimentnih geoloških formacijah. Za primerjavo, donos podtalnice je v preperelih in zlomljenih kamninah v mnogih okoljih manjši. Visoko specifično toplotno [[kapaciteta|kapaciteto]] [[Voda|vode]] in izolacijski učinek zemlje in [[Kamnina|kamnin]] lahko ublaži posledice [[Podnebje|podnebja]] in vzdržuje podtalnico na relativno stalni [[Temperatura|temperaturi]]. V nekaterih krajih, kjer ta učinek vzdržuje temperaturo podtalnice na 10 °C, se lahko podtalnice uporabljauporabljajo za nadzor temperature znotraj struktur na površju. Na primer, v vročem vremenu se lahko relativno hladna podtalnica črpa v hiše v radiatorje in se nato vrne nazaj v tla. V hladnem obdobju pa, ker je relativno topla, se lahko ta voda uporablja kot vir toplote za toplotne črpalke, saj je veliko učinkovitejša kot [[zrak]].

Podtalnica predstavlja v svetu približno dvajset odstotkov sveže oskrbe z vodo, kar predstavlja približno 0,61 % celotne vode na svetu, vključno z [[ocean]]i in stalnim [[led]]om. Globalno skladišče podtalnice je približno enako skupni vsoti sladke vode shranjene v [[snegu]] in ledu, vključno s severnim in južnim polom. To predstavlja podtalnico kot pomemben vir, ki lahko deluje kot naravno skladišče, ki lahko varuje pred pomanjkanjem površinske vode (primer v času suše)<ref>{{cite web |url=http://water.columbia.edu/?id=learn_more&navid=groundwater/ |title=Learn More: Groundwater |publisher=[[Columbia Water Center]] |author= |date= |accessdate=2009-09-15 }}</ref>. Podtalnica se naravno polni s površinsko vodo iz padavin, potokov in rek, dokler ne doseže gladinogladine podtalnice. Podtalnica je lahko dolgoročni zbiralnik naravnega ciklusa vode (traja od nekaj dni do tisočletij), v nasprotju s kratkoročnimi vodnimi rezervoarji, kot so [[atmosfera]] in sladke površinske vode ( s trajanjem od minut do let). Slika prikazuje, da lahko zelo dolgo časa traja, da globoke podtalnice (ki so precej oddaljene od površine polnjenja) dokončajo svoj naravni cikel. "Veliki arteški bazen" (Artesian Great Basin) v osrednji in vzhodni Avstraliji je eden največjih vodonosnih sistemov na svetu, ki obsega skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov. Z analizo elementov, ki so jih našli v sledovih vode, ki prihaja iz globin pod zemljo, so hidrogeologisti sposobni ugotoviti, da je lahko voda iz teh vodonosnikov stara več kot milijon let. S primerjavo starosti podtalnice pridobljene iz različnih delov Velikega arteškega bazena, so hidrogeologisti odkrili, da se starost viša preko bazena. Kadar voda polni vodonosnik vzdolž "[[Eastern Divide]]", je le ta mlajša. Ko podtalnica teče proti vzhodu po vsej [[Celina|celini]], starost narašča. Najstarejša podtalnica pa se je pojavlja v zahodnih delih. To pomeni, da je potovanje 1000&nbsp;km od vira napajanja podtalnice potekalo milijon let, kar pomeni, da podtalnica teče skozi Veliki arteški bazen s povprečno hitrostjo 1 meter na leto.