Živo srebro: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m r2.5.2) (robot Dodajanje: hi:पारा Spreminjanje: cv:Чĕркĕмĕл
Robbar (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 167:
== Škodljive oblike ==
 
Elementarno živo srebro v osnovni obliki je v kratkotrajnem kontaktu z ljudmi manj škodljivo. Problem nastane ko spremeni svojo obliko in si s tem omogoči prehod v prehranjevalno verigo. Iz sedimentov na dnu morja ali iz zemlje se elementarna oblika zaradi [[metabolizem|metabolizma]] mikroorganizmov metilira v najbolj strupeno obliko to je metil živo srebro. Ta se kopiči v morskih in rečnih ribah ter morskih sesalcih po prehranjevalni verigi navzgor. Starejša in večja kot je [[riba]] ,večje koncentracije metil živega srebra vsebuje. Ribe iz vrha prehranjevalne verige kot so [[morski pes|morski psi]],[[Túna|tune]],ščuke itd. so tako tudi najbolj [[Kontaminacija|kontaminirane]]. Ker pa je [[onesnaženost]] v morju in rekah velika, je metil živo srebro prisotno tudi pri manjših ribah.
 
== Mejne vrednosti ==
 
Zastrupitve z metil živim srebrom so med zastrupitvami z živim srebrom najbolj raziskane.[[SZO]] je zgornjo mejo dnevne izpostavljenosti pomaknila na 0,47 mikrograma na kilogram telesne teže na dan.[http://en.wikipedia.org/wiki/United_States_Environmental_Protection_Agency EPA] (Environmental protection agency) iz [[Združene države Amerike|ZDA]] je zaradi morebitnih nevroloških učinkov na še nerojene otroke pomaknila to mejo še nižje in sicer na 0,1 mikrogram na kilogram telesne teže na dan.Tako,da sedajSedaj upoštevamo mejo 0,47 mikrograma na kilogram telesne teže na dan za odrasle . Za otroke,[[Nosečnica|nosečnice]] in doječe matere pa je ta meja pomaknjena na 0,1 mikrogram na kilogram telesne teže na dan.
 
== Pridobivanje ==
Vrstica 185:
 
==Uporaba==
Živo srebro se je največ uporabljalo pri izdelavi [[Barometer|barometrov]] in [[termometer|termometrov]]. V zobozdravstvu je bilo nepogrešljivo pri izdelavi amalgamskih zobnih zalivk. Zaradi njegovih lastnosti je služilo za pridelavo zlata in srebra. Pri izdelavi žarnic je uporabno, ker z njegovo pomočjo ustvarimo ultravijolično svetlobo. Pomemben člen je tudi pri pridobivanju klora. Njegove spojine se v kmetijstvu uporabljajo kot [[fungicid]]i. aZaradi njegovoškodljivih vplivov na okolje uporabo v tovrstnih sredstvihsredstev ukinjajo,ker. ima škodljiv vpliv na okolje.V zdravstvu se je živo srebro poleg amalgamskih zobnih zalivk uporabljalo še za zdravljenje nekaterih bolezni kot sta [[kapavica]] in [[sifilis]].
 
== Spojine ==
Vrstica 191:
 
== Lastnosti ==
Ta kovina se ob povečanju temperature prostorninsko širi skoraj enakomerno, zaradi česar je uporabna za izdelavo merilni naprav. Je manj reaktivna od [[cink]]a in [[kadmij]]a in ne izpodriva [[vodik]]a iz [[kislina|kislin]]. Običajni [[oksidacijsko stanje|oksidacijski stanji]] tega elementa sta +1 in +2. Obstajajo tudi redkeredki pojavitvepojavi spojin z živim srebrom +3.
 
== Zanimivosti ==
Za živoŽivo srebro je tudi zanimivo da se v njem raztopiraztaplja zlato., Zatozato ga uporabljajo za pridobivanje zlatale-tega.
 
== Strupenost ==
Oralno vnešeno elementarno živo srebro (Hg<sup>0</sup>) se v [[prebavila|prebavilih]] praktično ne absorbira in za odrasle osebe ni strupeno, pač pa se lahko absorbirajo njegovi derivati, kot so anorganske živosrebrove [[Sol (kemija)|soli]] Hg(II), kjer je absorbnost 10 % in manj, absorbnost metilživegametil živega srebra CH<sub>3</sub>Hg pa je od 90-100 %. Kljub vsemu je Hg<sup>0</sup> hlapno in se lahko vnese v telo preko inhalacije.<ref>Černe, K. (2008). "Toksikologija (težkih) kovin". ''Medicinski razgledi'' '''48''' (1-2): 87.</ref><ref>http://www.rzs-idrija.si/hg.htm Pridobljeno 02.01.2010.</ref> Velike [[koncentracija|koncentracije]] se izločajo preko [[ledvica|ledvic]], ki so tudi glavni tarčni organ, [[debelo črevo|debelega črevesa]] (in s tem povezanega [[feces]]a), [[žleza slinavka|žlez slinavk]] in [[jeter]], zaradi česar so omenjeni [[organ (biologija)|organi]] še posebej izpostavljeni strupenim učinkom.<ref name=elit>Varagić, V.M. & Milošević, M.P. (1997). ''Farmakologija'', 13. izdaja. Beograd: Elit - Medica, str. 634-635. {{ikona sr}}</ref>
 
Glavni simptomi pri akutni zastrupitvi z oralnim vnosom so pepelno-siva barva [[sluznica|sluznic]], bolečine v [[trebuh]]u, [[bruhanje]], [[diareja]], [[kri]] v [[urin]]u, žeja in kovinski okus v ustih. Kronične zastrupitve najbolj vplivajo na [[osrednje živčevje]], zaradi česar se pojavijo [[depresija]] ali pa razdražljivost in s tem povezana bolezensko poudarjena psihomotorična aktivnost ([[eretizem]]), pozabljivost, zmedenost, čustvena nestabilnost in vazomotorne motnje (motnje delovanja [[gladka mišica|gladkih mišičmišic]], ki ožijo ali širijo [[žila|žile]]). Ostali simptomi so vnetavnete [[dlesni|dlesnadlesni]] in ustna sluznica ([[gingivitis]] inter [[stomatitis]]) terin prekomerno slinjenje.<ref name=elit/>
 
== Opombe in reference ==