Redakcija: 19:27, 26. oktober 2011 uredi Mm.zaletel (pogovor \| prispevki) 20 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:49, 26. oktober 2011 uredi razveljavi Mm.zaletel (pogovor \| prispevki) 20 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Emisijski kupon''' je splošen izraz za [[Trgovina\|trgovanje]] s potrdilom oziroma dovoljenjem, ki predstavlja pravico do izpusta ene tone [[ogljikov dioksid\|ogljikovega dioksida]] ali drugega [[Toplogredni plin\|toplogrednega plina]] enake mase.<ref name="ced"/><ref name="epav">{{cite web \|url=http://www.epa.vic.gov.au/climate-change/glossary.asp#CAM \|title=Climate change glossary \|work=Carbon credit \|publisher=Environment Protection Authority Victoria \|date=2008-09-02 \|accessdate=2010-02-16 }}</ref><ref name="id"/> Emisijski kuponi in njihovo tržišče pomenita nacionalni in mednarodni poizkus ublažitve rasti toplogrednih plinov. Cilj vspostavitve trgovanja z emisijskimi kuponi je dovoliti tržnim mehanizmom pogon industrijskih in komercialnih procesov v smeri manjših emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, kot v primeru procesov, kjer cena za izpuste ni določena. Ker ti projekti ublažitve izpustov generirajo emisijske kupone je lahko ta pristop uporabljen pri financiranju zmanjševalnih shem izpustov med različnimi partnerji po svetu. Veliko podjetij prodaja emisijske kupone komercialnim in individualnim strankam, ki imajo interes zniževanja emisij svojih dejavnosti na prostovoljni bazi. Kupci in prodajalci lahko uporabljajo trgovalno platformo za [http://www.carbontradexchange.com/ CarbonTradeExchange], ki predstavlja borzo za emisijske kupone.<ref>{{cite web \|url=http://unfccc.meta-fusion.com/kongresse/071120_pressconference07/templ/ply_unfccc.php?id_kongresssession=806&player_mode=isdn_real \|title=Making Kyoto work:data, policies, infrastructures \|publisher=UNFCCC press briefing \|date=2007-11-20\|accessdate=2010-01-25}}</ref> [[Slika:Termoelektrarna Toplarna Ljubljana.jpg\|thumb\|Toplarna Termoelektrarna Ljubljana je na osnovi Odloka o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012 in Odločbe o emisijskih kuponih pridobila za vsako leto 769.556 emisijskih kuponov (Slika: M.Jenko)]] Vrstica 10: ==Ozadje== Sežiganje [[Fosilna goriva\|fosilnih goriv]] je glavni vir industrijskih [[emisija\|emisij]] toplogrednih [[plin]]ov, še posebej za industrijske panoge, ki proizvajajo energijo, cement, jeklo, tekstil, gnojila ter panoge, ki se zanašajo na fosilna goriva (premog, elektriko iz premoga, zemeljskega plina in nafte). Glavni toplogredni plini, ki jih te industrije proizvedejo, so ogljikov dioksid, [[metan]], dušikov oksid, fluorirani ogljikovodiki (HFC). Ti plini povečujejo sposobnost zadrževanja infrardeče energije v [[Atmosfera\|atmosferi]] in s tem ~~močnega~~ vpliva na podnebje. Koncept emisijskih kuponov je nastal kot posledica večje ozaveščenosti glede nadzora nad emisijami. Mehanizem za nadzor je bil formaliziran v [[Kjotski protokol\|Kjotskem sporazumu]], ki predstavlja mednarodni dogovor 170 držav sveta,. ~~tržni~~Tržni mehanizmi so bili določeni kasneje na konferenci v [http://en.wikipedia.org/wiki/Marrakech_Accords Marakešu]. ===Dovoljenja za emisije=== V Kjotskem protokolu so kvote za toplogredne pline za razvite Annex1 države navedene kot dodeljene količine v prilogi [http://www.ipcc.ch/pdf/glossary/tar-ipcc-terms-en.pdf Annex B]<ref>{{cite web \|url=http://unfccc.int/kyoto_protocol/items/3145.php \|title=Kyoto Protocol Targets\|publisher=UNFCCC \|accessdate = 2010-01-25 }}</ref>. Velikosti začetnih dodeljenih količin so izražene v posameznih enotah, ki se imenujejo začetne dodeljene enote (AAU) od katerih vsaka enota predstavlja pravico do emisije ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Te enote so zapisane v nacionalnem registru posamezne države.<ref>{{cite web \|url=http://unfccc.int/resource/docs/publications/08_unfccc_kp_ref_manual.pdf \|title=Kyoto Protocol Reference Manual On Accounting of Emissions and Assigned Amount \|publisher=UNFCCC \|accessdate=2010-04-07 }}</ref> Nadalje te države določijo kvote na emisije naprav, ki jih vodijo lokalna podjetja, organizacije in drugi subjekti. Države to upravljajo s pomočjo svojih nacionalnih registrov, ki jih je ~~treba~~potrebno potrjevati in voditi v skladu z [http://unfccc.int/2860.php UNFCCC]<ref>{{cite web \|url=http://unfccc.int/kyoto_protocol/compliance/items/2875.php \|title=UNFCCC Compliance under the Kyoto Protocol \|publisher=UNFCCC\|accessdate = 2010-01-25}}</ref>. Vsak upravljalec ima dodatek kuponov, kjer vsak kupon dovoljuje izpust ene metrične tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina. Operaterji, ki ne porabijo celotne kvote dodeljenih emisijskih kuponov, lahko te kupone prodajo na odprtem tržišču podjetjem, ki pričakujejo presežek emisij. Ker povpraševanje po energiji s časom narašča, morajo emisije še vedno ostati v okviru dovoljenih. Ta sistem dovoljuje industriji prilagodljivost in predvidljivost pri načrtovanju izpustov. Z ~~omogočanje~~omogočenjem trgovanja ~~emisijskih~~z ~~kuponov~~emisijskimi kuponi, lahko države, industrije in drugi subjekti iščejo najbolj stroškovno učinkovite načine za zmanjšanje svojih emisij in sicer z vlaganjem v čistejše tehnologije ali kupovanjem kuponov od subjektov, ki že razpolagajo s takšnimi tehnologijami in imajo posledično presežek emisijskih kuponov. ===Kako lahko trgovanje z emisijskimi kuponi zmanjša emisije?===

Emisijski kupon: Razlika med redakcijama