Predelava papirja: Razlika med redakcijama

'''Predelava papija''', je proces pri katerem iz odpadnega papirja pridobimo papir, ki je primeren za ponovno uporabo. Obstajajo 3 kategorije papirja, ki se uporablja kot surovina za izdelavo recikliranega papirja. In sicer ostanki, ki nastanejo v sami papirnici, bodisi pri izdelavi papirja oz. izdelkov iz papirja (npr. ostanki porezave), odpadni [[papir]] ”pred uporabo", ki je bil izločen pred dejansko uporabo potrošnika ([[embalaža]]) in pa papir “po uporabi”, ki ga je potrošnik po uporabi zavgel ( revije, časopisi, pisarniški papir, telefonski imeniki, knjige).

Industrijska pridelava papirja ima velik vpliv na [[okolje]]. Vpliva, na porabo naravne surovine ([[les]]) in na volumen deponij. Odpadni papir po teži predstavlja kar 35% vseh trdnih komunalnih odpadkov (pred recikliranjem).

Recikliranje 1 tone starega časopisnega papirja prihrani okoli 1 tono lesa, medtem, ko recikliranje 1 tone starega papirja iz naših printerjev, tiskalnikov prihrani nekoliko več kot 2 toni.

Primerjava v smislu koliko dreves posekamo za pridelavo 1 tone papirja je nesmiselna, iz razloga, dasaj je velikost posameznega drevesa različna in, da se kar 16% surovine pridibivapridobimo iz namenskih drevesnih nasadov, le 9% lesa je iz naravnih gozdov, ki so druge, tretje ali še stareješe generacije,. kiLes paiz jenaravnih vesgozdov se pridobljenpridobiva pod strogim nadzorom strokovnih služb. Vsa sečnja je opravljena z namenom obnovitve in vzdrževanja gozda.

V sredini 19. stoletja, se je povečalo povpraševanje po knjigah in pisemskem papirju. Do takrat, so proizvajalci papirja uporabljliuporabljali kot surovino za proizvodnjo zavržen teksil, vendar ponudba ni zdržala korakkoraka s povečanim povpraševanjem. V ZDA so kupovali prve stare knjige na dražbah z namenom recikiranja že v začetku 19. stoletja.

ReciklranjeRecikliranje papirja v Evropi, ima dolgo zgodovino in je zrasel v zrelo organizacijo. Evropska papirna industrija izpolnjuje zahteve Evropske komisije sicernalnih vlad. Njihov cilj je zmanjšanje vpliva na okolje, v smislu količine odpadkov med proizvodnproizvodnjo in, predelavo. Evropa želizagotovitiželi zagotoviti optimalno in okolju prijazno recikliranje odpadega papirja in izdelkov iz kartona. V letu 2004 je bila stopnja recikliranja papirja v Evropi 54,6% , v letu 2007 64,5%, kar potrjuje, da je Evropa na poti uresničevanja prostovoljnega cilja, in sicer 66% recikliranega papirja v letu 2010.

Papir primeren za [[recikliranje]] mora bitbiti brez [[primes]]i, kot so [[plastika]], [[kovina]], ali katerekoli druge nesnage, ki otežuje proces recikliranja. [[Odpadni papir]], ki ga ni mogoče reciklirati se kompostira, zažiga ali odlaga na deponijah nenevarnih odpadkov. Recikliranje se prične v sortirnici. Karton in ostali papir se reciklira ločeno.

Večji delce tiskarskega črnila in nalepk se odstranjuje s postopkom »flotacije«. V dno posode celulozne gošče se vpihuje zrak in kemikalije, ki imajo učinek milnice. Na mehurčke, ki se dvigujedvigujejo na površje, se veže tiskarska barva. Po končanem postopku se na površju pojavi pena s tiskarskim črnilom in ostanki lepil, na dnu posode pa ostane prečiščena celulozna gošča.

V naslednjitej fazi se papirnato kašo ("pretepe)", zato, da reciklirana vlakna nabreknejo., snopi Vceluloznih tejvlaken fazipa se snope celuloznih vlaken ločiločijo na posamezna vlakna. Pri predelavi obarvanega papirja se dodaja kemikalije za odstranitev barvil. V primeru, dakolikor želimo kot končen produkt bel papir, je potrebno šeizvesti beljenje., Zaza beljenjekar se uporablajauporablja [[vodikov peroksid]], [[klorov dioksid]], ali [[kisik]]. (klorovega dioksida se večina papirnic pri reciklaži izogiba, zaradi onesnaženja vode)

Za rjav recikliran papir, kot so npr. industrijske papirnate brisače, celulozebeljenje ni potrebno še dodatno beliti.