Penicilini: Razlika med redakcijama

'''Penicilini''' so skupina [[antibiotik]]ov, ki so naravni produkti nekaterih [[glive|gliv]] (iz [[rod (biologija)|rodrodu]]u [[čopičaste plesni|čopičastih plesni]] (''Penicillium'')) ali pa so polsintetičnega izvora. Delujejo predvsem na [[grampozitivne bakterije]]. Protibakterijski učinek je posledica zaviranja prečnega povezovanja [[peptidoglikan]]ov v [[celična stena|celičnih stenah]] rastočih bakterij.<ref>[http://lsm1.amebis.si/lsmeds/lokvir.aspx?pPogoj=penicilin Slovenski medicinski slovar] Pridobljeno 17.08.2010.</ref><ref>{{DorlandsDict|six/000079881|penicillin}}</ref>. Gre za prve [[učinkovina|učinkovine]], za katere so ugotovili učinkovitost proti večini prej življenjsko ogrožajočih bakterijskih bolezni ([[sifilis]], [[stafilokok]]ne okužbe ...). Tudi v sedanjosti so pogosto uporabljene učinkovine, vendar pa so se pojavile številne bakterije, ki so razvile [[odpornost proti zdravilom|odpornost]] proti penicilinom. Penicilini spadajo med [[betalaktamski antibiotiki|betalaktamske antibiotike]].

1. V prvi stopnji pride do kondenzacije treh [[aminokislina|aminokislin]] <small>L</small>-α-aminoadipinske kisline, <small>L</small>-[[cistein]]a in <small>L</small>-[[valin]]a, pri čemer nastane [[tripeptid]].<ref name ="Regulation">{{cite journal|author=Al-Abdallah, Q. ''s sod.''|title=Regulation of Penicillin Biosynthesis in Filamentous Fungi|journal=Adv. Biochem Eng Biot.|year=2004|volume=88|pages=45-90|doi=10.1007/b99257}} ISBN 3-540-22032-1</ref><ref name=Molecular>{{cite journal|author=Brakhage, A.A.|title=Molecular Regulation of b-Lactam Biosynthesis in Filamentous Fungi|journal= Microbiol. Mol. Biol. Rev.|year=1998|volume=62|issue=3|pages=547-585|url=http://mmbr.asm.org/cgi/content/short/62/3/547}}</ref><ref>{{cite journal|author=Baldwin, J.E. ''s sod.''|title=Proteins of the Penicillin Biosynthesis Pathway|journal=Curr. Opin. Struct. Biol.|year=1997|volume=7|pages=857-864}}</ref> Pred nastankom tripeptida se <small>L</small>-valin pretvori v <small>D</small>-valin.<ref name=Fern>{{cite journal|author=Fernandez, F.J. ''s sod.''|title=Expression of Genes and Processing of Enzymes for the Biosynthesis of Penicillins and Cephalosporms|journal=Anton Van Lee.|year=1994|volume=65|pages=227-243}}</ref><ref>{{cite journal|author=Baker, W.L. & Lonergan, G.T.|title=Chemistry of Some Fluorescamine-Amine Derivatives with Relevance to the Biosynthesis of Benzylpenicillin by Fermentation|journal=J. Chem. Technol. Biot.|year=2002|volume=77|pages=1283-1288}}</ref> Nastali tripeptid se imenuje δ-(L-α-aminoadipil)-L-cistein-D-valin, okrajšano kot ACV. Za reakcijo je potrebna prisotnost [[encim]]a ACVS (δ-(L-α-aminoadipil)-L-cistein-D-valin sintetaza), ki omogoči aktivacijo aminokislin in [[epimer]]izacijo <small>L</small>-valina v <small>D</small>-izoobliko.

2. V naslednji stopnji poteče reakcija, s katero se ACV pretvori v izopenicilin N, pri tem pa sodeluje encim izopenicilin N sintetaza. Tripeptid se oksidira in pride do tvorbe obročnega sistema.<ref name ="Regulation">{{Al-Abdallah, Q., Brakhage, A. A., Gehrke, A., Plattner, H., Sprote, P., Tuncher, A. [[Regulation of Penicillin Biosynthesis in Filamentous Fungi]] Adv Biochem Eng Biot. 2004, 88, pp45-90.}}</ref><ref name=Molecular/> Izopenicilin N ne izkazuje antibiotičnega učinka.<ref name=Fern/>

3. V zadnjem koraku pride do zamenjave stranske verige in iz izopenicilina N naposled nastrane penicilin G. [[Koencim]] izopenicilin N aciltransferaza katalizira odstranitev α-aminoadipilne stranske verige iz molekule izopenicilina N; na to mesto se pripne fenilacetilna skupina. Omenjeni encim je zapisan na [[gen]]u penDE.<ref name ="Regulation"/>