Vsejed: Razlika med redakcijama

Večina vrst [[medvedov]] se šteje za vsejede, čeprav se njihova prehrana zelo razlikuje in je lahko od izključno rastlinskega izvora do izključno mesnega izvora. Njihova prehrana je namreč odvisna od razpoložljivih virov hrane glede na lokacijo in letni čas. [[Polarni medved]] se na primer uvršča med mesojede vrste, čeprav se včasih prehranjuje tudi z algami, ki predstavljajo rastlinski izvor hrane. Nasprotno, velika [[panda]] spada med rastlinojedce, kljub temu da se občasno prehranjuje tudi s hrano mesnega izvora, kot z [[insekti]]. Vendar, ne pri eni niti drugi vrsti izjemni viri prehrane ne predstavljajo glavnega vira prehrane.

Različni [[sesalci]], kot so [[prašič]], [[jazbec]], [[medved]], [[rakun]], [[jež]], [[oposum]], [[dihur]], [[lenivec]], [[veverica]], [[miš]] in [[podgana]], so po naravi vsejedi. Tudi nekateri primati so vsejedi, kot so [[človek]], [[šimpanz]] in [[pavijan]], med vsejede vrste pa spadajo tudi številne [[ptice]], katerih prehrana vsebuje vse od jagodičja in sokov do [[insektov]], [[črvov]], [[rib]] in majhnih [[glodalcev]]. Primeri takšnih ptic so [[kazuar]] (noju podoben ptič), [[piščanec]], [[vrana]], in sorodni [[krokar]], novozelandski [[papagaj]] vrste kea, ptica selivka iz družine tukalice ter [[nandu]], ki je vrsta nojevca iz rodu Rhea. Poleg navedenih vsejedih vrst lahko naštejemo še nekatere vrste [[kuščarjev]], [[želv]], [[rib]], kot je [[piranja]], pa tudi [[nevretenčarjev]].

Medtem ko praktično vsi sesalci kažejo vzorce vsejedega vedenja, ki je odvisen seveda od zalog in kulture hrane, imajo sesalci običajno raje en razred hrane ali drugo hrano, ki omogoča optimizirano prebavo. Kot večina drevesnih vrst, se veverice prehranjujejo predvsem z [[oreščki]] in [[semeni]], vendar se, kot je značilno za vse sesalce, v primeru pomanjkanja hrane lahko prehranjujejo tudi z mesnimi viri kot nadomestkom njihove hrane.