|
== O pripovedki ==
[[Pripovedka]] o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila prek stoletij, kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom in medsebojne globoke povezanosti. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora]]h, pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta [[1868]] je pripovedko o ''Zlatorogu'' kot prvi objavil [[Karel Dežman]] (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz]]e in jo objavil leta [[1877]]<ref>http://gutenberg.spiegel.de/index.php?id=19&autorid=43&autor_vorname=+Rudolf&autor_nachname=Baumbach&cHash=b31bbae2c6</ref>. [[Anton Funtek]] je leta [[1886]] [[pesnitev]] prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].
===Vsebina===
Bele žene so od takrat naprej Jezersko dolino za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je Zlatorog ''slovenski narodni [[mit]]'' in ob [[Triglav]]u ''simbol naših gora''.
===Analiza===
; Analiza pravljice z eno linijo
* Odhod: Trentarski lovec odide po zaklad. Stopnjevana oblika odhoda je [[smrt]] junaka (''trentarskega lovca'').
* Manjko (''nezadostnost''): Trentarski lovec hoče imeti ključ od [[Bogatin]]a.
* Kršitev: V [[pravljica|pravljico]] stopi nov lik, ki ga lahko poimenujemo ''škodljivec''. Njegova naloga je komu škodovati ali priklicati kakršnokoli nesrečo. Ta ''škodljivec'' je Zeleni lovec. Zaradi njegovega prepričevanja trentarski lovec ustreli Zlatoroga.
* Prevara: Škodljivec (''Zeleni lovec'') si pomaga s prepričevanjem trentarskega lovca o nadaljnjem iskanju bogastva.
* Pomagaštvo: Junak pristane na vsa škodljivčeva prigovarjanja. Prepovedi se zmeraj kršijo, sleparske ponudbe pa so zmeraj sprejete in se izpolnijo.
* Prejem čudežnega sredstva: Trentarski lovec po naključju naleti na sredstvo - [[triglavska roža|triglavske rože]] (''za krčmarjevo hči'') in [[planika|planike]] (''za svojo mamo'').
* Škodovanje: Ta funkcija je izredno pomembna, saj skrbi za ustrezno razvijanje [[pravljica|pravljice]]. Odhod, kršitev, prevara pripravljajo podlago za to funkcijo, s ''škodovanjem'' pa se začenja ''zaplet''. Ker trentarski lovec ''poškoduje'' Zlatoroga, ga ta pahne v prepad.
* Vrnitev: Trentarskega lovca naplavi [[voda]].
* Prepoznava: Junaka prepoznajo tudi po predmetu, ki ga je dobil - po šopku rož.
; Liki
*škodljivec – Zeleni lovec
*darovalec – Zlatorog
*pomočnik – /
*carična in njen oče - krčmar in njegova hči
*pošiljatelj - /
*junak – trentarski lovec
*lažni junak - /
; Binarnost večine funkcij
*Prepoved ≠ kršitev prepovedi (''ne ustreli Zlatoroga ≠ lovec ustreli Zlatoroga'')
*Spopad ≠ zmaga (''spopad med Zlatorogom in lovcem ≠ zmaga Zlatoroga'')
; Interpretacija
Interpretacija književnega dela po [[Vladimir J. Propp|Vladimirju J. Proppu]]: Izhodiščna situacija v [[pripovedka|pripovedki]] je odločitev glavnega junaka, da najde zaklade v [[Bogatin]]u. ''Glavni junak'' (''trentarski lovec'') ima skozi zgodbo več različnih funkcij, ki vplivajo na dogajanje v zgodbi. Najprej se nam predstavi kot junak, najboljši lovec daleč naokoli. Zaradi ljubezni, se odpravi po zaklad. To pa je kršitev zakona, saj mora ubiti Zlatoroga. Vendar ga v to prisili Zeleni lovec v vlogi ''škodljivca''. ''Glavni junak'' je ob pogledu na [[triglavska roža|triglavske rože]] oziroma ''čudežnega premeta'' in ob spominu na slepo mati hoče obstoječo situacijo spremeniti, a ga ''škodljivec'' prepriča v nadaljevanje. Junak s tem izgubi vsakršen pomen: sam ne stori ničesar, vse opravi njegov ''pomočnik'' ''škodljivec''. Kljub temu pa je pomen junaka v [[pripovedka|pripovedki]] zelo velik, saj njegove namere gradijo pripovedno os. ''Junak'' oziramo trentarski lovec je oseba, ki so jo neposredno prizadela dejanja škodljivca v ''zapletu'' (''ki čuti neko nezadostnost''). Na koncu trentarski lovec umre, ker ga premaga Narava, a za nas ostaja še vedno ''junak''. Ranjen od besed ljubljene deklice vseeno prinese šopek [[triglavska roža|triglavskih rož]] svoji dragi, pa čeprav že mrtev.
; Književne vsebine
* pripovedovalec: tretjeosebni ali vsevedni,
* književni prostor: [[Jezerska dolina]], [[Komna]], [[Soška dolina]],
* književni čas: nekoč, ko sta bili [[Jezerska dolina]] in skalna [[Komna]] še planinski raj,
* književne osebe:
:* glavne: Trentarski lovec, Zlatorog,
:* stranske: Bele žene, Beneški kramarji, Lah, krčmar, Domača hčer, Zeleni lovec.
; Tema
V pripovedki nastopajo poosebljene naravne sile (Zlatorog, bele žene), ki so nepremagljive in nad človekom. Narava oziroma raj je za nas kot celota, kot nekaj svetega. Kdor bo nad njo zaradi lastnega pohlepa izvajal nasilje, ga bo zadela pravična kazen in bo moral umreti (''trentarski lovec'').
; Simbolika barv
*[[zlata (barva)|zlata]] - predstavlja prvino [[sonce|sonca]], v prenesenemu pomenu čista sončna luč, v kateri prebiva [[bog]] - (''zlati rogovi'')
*[[bela]] - predstavlja čistost, neomadeževanost, polno svetlobo in zmagoslavje. Ta barva sporoča, da pripada rajski [[vrt]] pod [[Triglav]]om božjemu, nadnaravnemu [[svet]]u, ki je čist in neoskrunjen - (''bele žene, bele koze, beli Zlatorog'')
*[[zelena]] - barva miru, umirjenosti, počitka, premišljevanja, življenja - (''Zeleni lovec'')
; Sporočilo
Človek naj v [[svet]]u Narave ne prestopa dovoljenih meja!
== Interpretacija literarnih likov ==
; Zlatorog
Vladar živalske [[divjina|divjine]]. Vsebina Zlatoroga sega v čas skrivnostnih bitij, živeč v [[reka]]h, [[duplo|duplih]] [[drevo|dreves]], [[travnik]]ih ali na vrhovih [[gora]]. In ta skrivnostna bitja so vodila vaščane po začrtani poti med prepovedanim in dovoljenim svetom. Na koncu zgodbe postane užaljen beli zlatorog kozel in varuh belih gorskih žena in zapusti kraljestvo pod [[Triglav]]om. Za seboj pusti trajne sledove, saj je z zlatimi rogovi razrije cvetoče [[travnik]]e.
; Trentarski lovec
Glavni književni junak iz [[Trenta|Trente]] slovi kot najboljši lovec daleč naokoli. Zaradi ljubezni postane ljubosumen in razočaran. Zapeljan od Zelenega lovca postane divji lovec, saj strelja na sveto sončno žival. S tem je prekršil božji red v naravi. V tem primeru se nam junak predstavi kot človek, ki krši naravne oziroma božje zakone in je zaradi tega kaznovan.
; Zeleni lovec
V Slovenskem izročilu se pojavlja kot [[demon]], kot [[satan]] v človeški podobi. Trentarskega lovca zapelje v pregrešno dejanje in sicer da povzdigne roko nad božjo stvar, kar more potem plačati s svojim življenjem. Zelena barva ga označuje kot gozdnega [[duh]]a, kar kaže na njegovo staro poreklo v ljudskem izročilu. Izraz »ta zelen« še vedno poimenuje [[satan]]a.
; Bele žene
Prikazane so kot ustrežljive žene, vendar le do tistih, katerih nameni so dobri. So polne dobrote in ljubezni do ljudi. Vladajo po [[gora]]h, [[gozd]]ovih, [[gaj]]ih, v človeški bližini, vedno pripravljene pomagati, svariti, poučevati in varovati, kakor so se, vendar zaman, trudile pri trentarskemu lovcu.
V pripovedki imajo vlogo dobrih [[vila|vil]]. Spominjajo na mitološka bitja kot na primer [[rojenica|rojenice]] in [[sojenice]]. Vera v dobre bele žene, ki pomagajo človeku je skupna dediščina ljudstev, ki so v davnini polnila evropski prostor.
; Krčmarjeva hči
Bila je lepa mladenka in imela je vsega na pretek, a vseeno se je nenehno pritoževala. Imela je mnogo snubcev, a ljubila je trentarskega lovca. Kljub temu je sprejemala darila snubcev in se oponašala pred svojo pravo ljubeznijo.
==Značilnosti ljudskega slovstva v povezavi z obravnavano pripovedko==
*'''anonimnost''' - ''avtor je neznan, Zlatorog pa je v tem primeru le pripredba''
* '''ustno izročilo'''- ''besedilo se je prenašalo iz ust do ust s pripovedovanjem''
*''' pravljična bitja''' - ''stoglavi zmaj''
* ''' pomanjševalnice''' - ''deklica''
* ''' okrasni pridevki''' - ''bele koze, bele žene, krvavo rdeče triglavske rože, krasen kozel z zaltimi rogovi, čudovito zelišče, biserna ogrlica''
*'''čudežna dejanja''' - ''Zlatorog je zaužil zdravilna zelišča, dale so mu prejšnjo moč''
*''' pravljični predmeti imajo čudežno moč''' - ''triglavska roža''
* '''številne različice''' - ''Trnetarji in Bohinjci imajo svojo različico''
* '''nastopajoči nimajo imen''' - ''mladenič, bela žena, domača hčer, lovec, oče, kramarji''
* '''narava je vsemogočna''' - ''Zlatorog premaga lovca, najlepši pašniki se spremenijo v skalnata tla''
==Motivno-tematske povezave==
; Motiv Zelenega lovca
Odraža [[Sveto pismo|svetopisemsko]] podobo o izvirnem grehu. Po [[satan]]u (''Zelenem lovcu''), je bil zapeljan človek (''trentarski lovec''), zato strelja na sončno žival (''Zlatoroga'') kar mora na koncu plačati s smrtjo. Človeški rod je kaznovan. Sončna planina ostane uničena za vedno.
[[Slika:Triglavske roze, izrez 9. prizora.jpg|thumb|right|200px|''Založba Sidarta, 1997'']]
; Motiv lova na sveto žival
Številne [[žival]]i z nadnaravno močjo, ki se pojavljajo zlasti v ljudskih [[pravljica]]h, so pogosto preostanek verskih predstav ljudstev, ki so častili [[žival]]i, v katerih so videli svoje mitične prednike. V našem primeru je Zlatorog predstavljen kot vodnik belih [[koza|koz]]. V tej pripovedi lahko zaslutimo višja bitja, ki naj bi imela moč nad [[žival]]mi in jih vodila. Zlatorog je skrbel za to, da je [[svet]] tekel po ustaljenem redu in da je bilo ravnovesje med naravo in ljudmi ohranjeno. Lov na to sveto [[žival]],
Zlatoroga je bil nevaren. V tem času, ko so ljudje gledali take [[žival]]i kot sebi enakovredne, so imeli pravila, ki so prepovedovale loviti ob nedeljah, kvaternih tednih in praznikih. Lovec predstavlja sovražnika. Žene ga pohlep po zaželeni trofeji, po zlatih rogovih, ki bi pomenili oblast in [[zmaga|zmago]]. [[lovec (oseba)|Lovec]] ne pozna več spoštovanja do vrednosti in do dostojanstva življenja. Streljajo že za ceno lastne [[duša|duše]]. Zato je trentarskega lovca oziroma divje in nedeljske lovce doletela neizbežna kazen.
; Motiv srečanja s čudežno živaljo
V slovenskem ljudskem izročilu so ohranjene bajeslovne živali, ki poosebljajo neko naravno ali nadnaravno silo. S svojo belo ali zlato podobo poosebljajo nebesna boštva. Tovrstni liki so: zlatorogi, [[gams]]i z belimi rogovi ali [[parkelj]]ci, [[košuta|košute]], [[bel konj|beli konji]].
Vera pastirskih in lovskih ljudstev napoveduje smrt tistemu, ki sreča takšno žival v svobodnem lovišču, tistemu, ki si je takšno srečanje želel in hotel čudežno igro narave iz gole lovske strasti ubiti in jo oskruniti.
; Motiv zaklete planine
Bele žene po storjenem zločinu s svojimi belimi kozami zapustijo triglavske pašnike. Zlatorog cvetoče travnike in porasle pašnike v srdu razkoplje. Ostane le še pusto skalovje.
; Motiv čudežno zdravilne triglavske rože
[[Roža mogota]] pomeni rožo, ki vse premore, vsemogočno rožo. Tudi če je zlatorogo žival zadel lovec, je ostala nepoškodovana, saj je iz njene krvi zrasla čudežna zdravilna roža, roža mogota. Ko jo je ranjena žival zaužila, je ozdravela in moči so ji bile povrnjene. Njena druga vloga je čaroben ključ, ki nam odpre votlino z zakladom pod Bogatonom.
Triglavska roža, drobni rdeči cvet, še vedno raste med skalami v triglavskem pogorju v spomin na Zlatorogove dni.
== Viri in opombe ==
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]
* [[Seznam literarnih pojmov]]
* [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]]
* [[seznam domišljijskih prostorov v slovenski mladinski književnosti]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* skladatelj [[Viktor Parma]]
== Zunanje povezave ==
| 