Magdalenska gora: Razlika med redakcijama

Okoli [[cerkev (zgradba)|podružnične cerkve]] ''sv. Magdalene'' so konec 19. stoletja pri arheoloških delih odkrili pomembne ostanke naselja iz železne dobe. Sestavlja ga utrjen zgornji del [[akropola|akropole]], v katero vodijo na jugovzhodu dobro ohranjena [[vrata (arhitektura)|vrata]] , ter večji in slabše utrjen spodni del, ki leži na položnem hrbtu, ki pada proti [[Hrastje pri Grosupljem|Hrastju]]. Magdalenska gora tudi po velikosti sodi med največja železnodobna naselja v Sloveniji. Okoli naselja je več [[gomila|gomil]], od tega večja skupina severozahodno od naselja v gozdu, ter posamezne gomile ob [[cesta|cesti]], ki vodi iz Šmarja-Sap proti Hrastju pri Grosupljem.

([[1881]]-[[1883]]) je raziskoval [[kustos]] [[Kranjska|kranjskega]] Deželnega [[muzej]]a [[Dragotin Dežman|D. Dežman]], ki je izkopal 4 gomile, v drugem ([[1892]]-[[1895]]) je [[Jernej Pečnik|J. Pečnik]] odkopal 8 gomil in v tretjem ([[1905]]-[[1913]]), ko je vojvodinja ''M. Mekklenburg'' izkopala 10 gomil; nato se ni vešveč izkopavalo. Po poročilih je bilo izkopanih 22 gomil z več kot 1000 [[grob]]ovi. Gomile so družinsko-rodovnega tipa s številnimi pokopi, med njimi so gomile velikanke z več ko 100 grobovi. V sami naselbini ni bilo izkopavanj, le leta [[1892]] je J. Pečnik naredil le manjšo sondažo.

Magdalenska gora je bila neprekinjeno poseljena od starejše železne dobe do [[Antični Rim|rimskega obdobja]]. Največji del izkopanin sodi v starejšo železno ([[halštatska doba|halštatsko]]) obdobje. V tem obdobju je Magdalenska gora doživela tudi največji razcvet. Slabše je izpričana mlajša železna ([[latenska doba|latenska]]) doba, posamezne najdbe pa so iz rimske dobe.