Redakcija: 20:50, 17. oktober 2011 uredi Popii (pogovor \| prispevki) 53 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:56, 17. oktober 2011 uredi razveljavi Popii (pogovor \| prispevki) 53 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 11: ===Energija=== [[Recikliranje]] omogoča bistveno znižanje porabe energije. Glede višine znižanja pa stroka ni enotna, ocena je med 40% in 64% . Nekateri izračuni kažejo, da z recikliranjem ene tone časopisnega papirja prihranimo približno 4000kWh (14 GJ ) električne energije. To je dovolj električne energije za družino v 3-sobnem stanovanje, za celo leto. ~~Odlaganje na deponijah~~ ===Voda in onesnaževanje zraka=== United States Environmental Protection Agency (EPA) je ugotovila, da se z recikliranjem papirja onesnaženje vode zmanjša za 35% in zraka kar za 74%. V postopku recikliranja se pri pridelavi bele celuloze uporabljajo kemilkalije, kot so: vodikov peroksid in natrijev hydrosulfat. Vendar se pri beljenju reciklirane papirne kaše. večinimoa uporablajo postopki brez uporabe klora. Res pa je, da je stranski produkt reciliranja blato, ki lahko doseže tudi do 22% teže recikliranega papirja. Blato je stanski produkt postopka odstanjevanja tiskarske barve. ===Recikliranje, dejstva in številke=== V sredini 19. stoletja, se je povečalo povpraševanje po knjigah in pisemiškem papirju. Do takrat, so proizvajalci papirja uporabljli kot surovino za proizvodnjo zavržen teksil, vendar ponudbe ni zdržala korak s povečanim povpraševanjem. V ZDA so kupovali prve stare knjige na dražbah z namenom recikiranja že v začetku 19. stoletja. Približno ena tretjina odpadnega pairja izvira iz kategorije “po uporabi” in kar polovica iz kategorije “pred uporabo” uporabnika (npr. embalaža, neprebrane revije, etc). ===Nekateri statistični podatki o porabi papirja:=== •Povprečna svetovna poraba na prebivalca 50 kg •Ocenjuje se, da je 95% poslovnih informacij še vedno shranjeni na papirju. [Vir: Mednarodni inštitut za (IIED), okolje in razvoj Paper razpravo (IIED, London, september 1996)] ▼ ▲•Ocenjuje se, da je 95% poslovnih informacij še vedno shranjeni na papirju. [Vir: Mednarodni inštitut za (IIED), okolje in razvoj Paper razpravo (IIED, London, september 1996)] •Recikliranje 1 tone (0,91 t) papirja prihrani 17 odraslih drevesa,7000 litrov (26 m3 ) vode, 2,3 m3 prostora na odlagališču, 320l nafte, in 4.100 kWh(15 GJ) električne energije, dovolj energije za pogon povprečnega ameriškega doma za šest mesecev. •Čeprav se je papir tradicionalno uporabljal za branje in pisanje se v današnjih časih kar 41% vsega papirja uporablja za embalažo. •115000000000 listov papirja se vsako leto uporabi za osebne računalnike. Povprečen spletni uporabnik natisne 28 strani na dan. •Večina kartonasth škatel je narejenih iz 25% recikliranih vlaken . Nekater celo 100% Vrstica 38 ⟶ 36: ===Sortiranje=== Papir primeren za [[recikliranje]] mora bit brez [[primes]]i, kot so [[plastika]], [[kovina]], ali katerekoli druge nesnage, ki otežuje proces recikliranja. [[Odpadni papir]], ki ga ni mogoče reciklirati se kompostira, zažiga ali odlaga na deponijah nenevarnih odpadkov. Recikliranje se prične v sortirnici. Karton in ostali papir se reciklira ločeno. ==="Kuhanje"˝=== Odpadni papir gre najprej v neke vrste razpuščevalnik. V njem je voda, kemikalije in naprava, ki trga papir na majhne kosce. Z ogrevanjem te mase se papir počasi razpusti v drobna vlakna celuloze,(organski rastlinski material). Rezultat je mehka celulozna gošča. ===Čiščenje=== Vrstica 81 ⟶ 79: ==Literatura== http://www.tappi.org/paperu/all_about_paper/earth_answers/earthanswers_recycle.pdf Hershkowitz, A. (2002). Bronx ecology. Washington DC: Island Press. p. 62

Predelava papirja: Razlika med redakcijama