Podtalnica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Drljepan (pogovor | prispevki)
Poprava pravopisnih napak
Drljepan (pogovor | prispevki)
Dokončna ureditev mojega dela
Vrstica 9:
 
[[Slika:Es water cont.png|300px|thumb|right|Onesnaževanje podtalnice]]
 
{{V delu}}
 
==Vodonosniki==
Vrstica 22 ⟶ 20:
==Vprašanja==
===Predogled===
Uporaba podtalnice povzroča določene težave po vsem svetu, Takotako kot so bile rečne vode prepogosto uporabljene in onesnažene v mnogih delih sveta, tako je tudi z vodonosniki. Velika razlika pa je, da so vodonosniki "daleč od oči". Drugi velik problem je v tem, da agencije za upravljanje z vodami pri izračunu trajnosti donosa vodonosnika pogosto štejejo isto vodo dvakrat, enkrat v vodonosniku in drugič v njeni povezani reki. Ta problem, čeprav ga razumejo že stoletja, vztraja delno tudi zaradi vztrajanja iz strani vladnih agencij. V Avstraliji naprimerna primer pred zakonsko reformo, ki jo je sprožil Svet [[Avstralija|Avstralske]] vlade, v okviru vodne reforme iz leta 1990, številne Avstralske države tako upravljajo podzemno in površinsko vodo preko ločenih vladnih agencij, vendar ta pristop sproža rivalstvo in slabo komunikacijo. Časovni zamiki, ki so del podzemne vode za razvoj so bili na splošno zanamerjenizanemarjeni s strani agencij za upravljanje vod, desetletja po tem ko je bilo znanstveno razumevanje združeno. Na kratko, lahko traja več desetletij ali stoletij, da se pokažejo posledice prekomerne uporabe podtalnice.
Ko se voda premika skozi pokrajino zbira topne snovi, predvsem [[natrijev klorid]]. V okrajih kjer poteka namakanje, lahko slabo odvodnjavanje tal in površinskih vodonosnikov povzroči, da podtalnice prihajajo na površje v nižinah.
Štirje pomembni učinki so vredni kratke omembe. Prvič, sistemi za ublažitev poplav, ki so namenjeni zaščiti infrastrukture zgrajene na poplavnih območjih, so imeli nenamerno posledico zmanjševanja napajana vodonosnikov, v povezanosti z naravnimi poplavami. Drugič, dolgotrajno izčrpavanje podtalnice v vodonosnikih lahko povzroči pogrezanje zemljišča in pripadajočo škodo infrastrukture- prav tako pa tudi(tretjič) slani vdori. Kot četrto izsušena tla s sulfatno kislino pogosto najdemo v nižje ležečih obalnih ravnicah, kar lahko povzroči zakisljevanje in onesnaženost sladkovodnih in rečnih tokov.
Drugi razlog za skrb je, da lahko prekomerno črpanje podtalnice povzroči hudo škodo tako kopenskim kot vodnim [[ekosistem]]om. V nekaterih primerih je to zelo očitno, v drugih povsem neopazno in tako podaljša čas, kodo opazimo, da je škoda nastala.
 
===Limit===
Podtalnica je zelo uporabna in pogosto predstavlja bogat vir. Vendar pa njena prekomerna uporaba lahko povzroči velike težave ljudem in tudi okolju. Najbolj očiten problem (kar zadeva človeško uporabo podtalnice) je znižanje podtalnice izven dosega obstoječih vodnjakov. Na nekaterih krajih (npr. v [[Kalifornija|Kaliforniji]], [[Texas]]u, [[Indija|Indiji]])je tako potrebna poglobitev, da se doseže podtalnica, ker je zaradi obsežnega črpanja voda padla za 100 metrov. V regiji Punjab v Indiji je na primer gladina podtalnice padla za 10 metrov od leta 1979, stošnjastopnja izčrpavanja pa poteka vse hitreje. Znižanje gladine vode lahko povzroči druge težave kot je pogrezanje ter vdori slane vode.
Podtalnica je tudi ekološko pomembna. Pomembnost podtalnice v ekosistemih, je pogosto prezrta tudi s strani biologov, ki se ukvarjajo s sladkimi vodami in ekologi. Podtalnice vzdržujejo reke, močvirja in jezera, kot tudi podzemne kraške ekosisteme in aluvialne vodonosnike. Seveda ne potrebujejo vsi ekosistemi podtalnice. Nekateri kopenski ekosistemi, npr. odprte [[Puščava|puščave]] in podobna sušna okolja obstajajo navkljub nestalnim padavinam in vlaga v tleh se dopolnjuje z vlago v zraku. Obstajajo tudi drugi kopenski ekosistemi v bolj prijaznem okolju, kjer tudi podtalnica nima osrednje vloge, vendar pa je podtalnica bistvenega pomena za mnogo glavnih svetovnih ekosistemov. Voda teče med podtalnico in površinskimi vodami. Večina rek, jezer in mokrišč se napaja (ob drugem času ali drugem kraju) s podtalnico v različnem obsegu.
Seveda ne potrebujejo vsi ekosistemi podtalnice. Nekateri kopenski ekosistemi, npr. odprte [[Puščava|puščave]] in podobna sušna okolja obsajajo navkljub nestalnim padavinam in vlaga v tleh se dopolnjuje z vlago v zraku. Obstajajo tudi drugi kopenski ekosistemi v bolj prijaznem okolju, kjer tudi podtalnica nima osrednje vloge, vendar pa je podtalnica bistvenega pomena za mnogo glavnih svetovnih ekosistemov. Voda teče med podtalnico in površinskimi vodami. Večina rek, jezer in mokrišč se napaja (ob drugem času ali drugem kraju) s podtalnico v različnem obsegu.
Črpanje ali prekomerno črpanje vodonosnikov in črpanje fosilnih voda, poveča skupno količino vode v [[Hidrosfera|hidrosferi]]. Dodajanje vode v sistem, je povzročilo vpliv na celotno Zemljo, natančno oceno, hidroloških dejstev pa je potrebno še opredeliti.
 
Vrstica 42 ⟶ 39:
V splošnem, v zelo vlažnih ali nerazvitih regijah, oblika vodne gladine posnema naklon površine. Napajanje območja vodonosnika v bližini morske obale, je pogosto na velikih razdaljah. V teh obalnih območjih lahko znižana vodna gladina lahko povzroči, da se tok morske vode obrne proti kopnem. Gibanje morske vode na celino se imenuje "vdori slane vode". Druga možnost pa je, da sol iz [[mineralna tla|mineralnih tal]] pronicajo sami od sebe.
 
===OnesneževanjeOnesnaževanje===
 
Onesnaževanje podtalnice, se lahko zaradi onesnaževalcev v tleh nadaljujejo svojo pot navzdol v podtalnico in tako ustvari oblak onesnaževalcev v vodonosniku. Gibanje vode in [[Disperzija|disperzije]] v vodonosniku širi onesnaženost na širšem območju. Onesnaževalci se lahko križajo s podtalnico vodnjakov ali površinskimi vodami, ki pronicajo, zaradi česar je lahko oskrba z vodo za človeka in divje živali nevarna. Interakcija onesnaženja podtalnice s površinsko vodo, se analizirajo z uporabo prometnih modelov hidrologije.
Stratigrafija območja igra pomembno vlogo pri transportu teh onesnaževalcev. Območje ima lahko plasti peščenih tal, zlomljene kamnine, ali [[glina|glino]]. Področja kraške topografije na trdnem apnencu so včasih občutljivi na površinsko onesnaževanje podtalnice. Pogoji vodne gladine so zelo pomembni za oskrbo pitne vode, namakanje kmetijskih površin, odstranjevanje [[Odpadek|odpadkov]] (vključno z jedrskimi), prosti živeči živalski habitat in druge ekološke teme.
Kanal ljubezni je eden izmed najbolj znanih primerov onesnaženja podtalnice. Leta 1978, so prebivalci kanala ljubezni na podeželju [[New York]]a opazili visoko stopnjo rakavih obolenj in skrb vzbujajoče število okvar ploda v nosečnosti. To je bila pravzaprav posledica organskih topil in dioksinov pri industrijskih odlagališčih, ki so se nahajali po vsej soseski in se infiltrirali v oskrbo z vodo in izpareli v kleteh, kar je onesnaževalo zrak. V osemsto družinah so omogočili povrnitev stroškov, ker so se preselili po obsežnih pravnih bitkah in medijski pozornosti.
Drugi primer razširjene onesnaženosti podtalnice je v Ganges Plain v severni Indiji in [[Bangladeš]]u, kjer gre za hudo onesnaženje z naravno pojavljajočim [[arzen]]om, ki prizadeneje prizadel 25% vodnjakov v plitkih delih in dveh regionalnih vodonosnikov. Onesnaženje se pojavlja, ker sedimenti vodonosnika vsebujejo organske snovi (mrtvi rastlinski materiali), ki ustvarjajo anaerobne (okolje brez kisika) pogoje v vodonosniku. Ti pogoji povzročijo mikrobsko razgradnjo železovih oksidov v usedlinah v vodo.
==Oglej tudi==