Azteška civilizacija: Razlika med redakcijama

Po legendi je bog vojne Aztekom naročil naj se odselijo v deželo, kerkjer bodo videli orla, kačo in kaktus - opal, ki je še danes tudi v grbu mehiške države.

Okoli leta [[1200]] so osvojili [[Mehika|Mehiko]] in podvrgli ostala [[ljudstvo|ljudstva]] ([[Maji]]). Azteki so se naselili na visokih planotah okrog današnje mehiške prestolnice. Azteške pripovedi govorijo, da so Azteki na področje Mehike prispeli s severa, razlog za selitev pa naj bi bil pomanjkanje hrane. Po legendi je bog vojne Aztekom naročil naj se odselijo v deželo, kerkjer bodo videli orla, kačo in kaktus - opal, ki je še danes tudi v grbu mehiške države. Azteki so potovali postopoma, potovanje naj bi trajalo več let, saj se je selilo vso azteško ljudstvo. Vsako leto je majhna skupina poiskala prostor za koruzno polje, kamor so kasneje prišli vsi, da bi si nabrali živeža za naslednje potovanje.

V primerjavi s staroselci na mehiški planoti, so bili Azteki zaostali. Staroselci so jih najeli kot vojščake, naselili so jih na območju z veliko kačami. Leta [[1323]] so Azteki umorili hčerko staroselskega vladarja. Tako so Azteki so morali ozemlje zapustiti. Naselili so nenaseljen otok sredi jezera [[Texcoco]], kjer otočku so zagledali znamenje, ki jim ga je napovedal bog na začetku potovanja. Leta [[1325]] so tu ustanovili svoje mesto. Mesto so poimenovali z enim od vzdevkov za svoje pleme - ''Tenochtitlan''.

Azteška [[civilizacija]] se je začela hitreje razvijitirazvijati v 14. in 15. stoletju. Z kasnejšimi vojnimi osvajanji so se Azteki razširili na jug Mehike in nastalo je azteško kraljestvo, ki je obsegalo celotno južno Mehiko. Azteško kraljestvo je na jugu segalo do ozemlja [[Maji|Majev]]. Azteška kultura pa je imela razkošne [[palača|palače]] in velika [[mesto|mesta]]. Vendar te razkošne kulture Azteki niso ustvarili sami, ampak so nasledili dosežke, ki so jih ustvarila ljudstva pred njimi. Azteki so kot ostale velike civilizacije posredovali del svoje dediščine, kot so npr.: [[rastlina|rastline]], [[žival]]i, [[predmet]]e. Njihova [[ime]]na so značilna za ves svet, kajti še danes jih uporabljamo. Nekatera imena so prilagojena sodobnemu [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]], kot ''tomatl'' ([[paradižnik]]), ''olli'' ([[guma]]), ''cacahuetl'' ([[arašid]]). Njihov jezik je bil [[nahuatl]]. Ime pa so dobili po njihovi bajeslovni domovini - Aztlan, pa tudi Tenochca, Mexica.

[[Španci]] so leta [[1519]] odkrili azteško deželo in njeno prestolnico [[Tenochtitlan]]. Špance so Azteki zamenjali za bogove, saj so bili podobni belemu bogu [[QuetzacoatlQuetzalcoatl]]u. Španci so uporabljali [[strelno orožje]] [[arkebuza|arkebuze]], ki so bile sicer zelo počasne zaradi ponovnega polnjenja smodnika in naboja, vendar so imele zgolj psihološko prednost. Azteki so se do leta [[1521]] uspešno upirali, nakar so se bili prisiljeni vdati, kar je pomenilo konec azteške vladavine v osrednji Mehiki. [[Hernando Cortez]] je z 250 vojaki pobil 300.000 mož, zadnjega azteškega kralja doje dal usmrtiti leta [[1524]].

Azteki so najbolj znani po njihovem žrtvovanju ljudi. Njihov vrhovni bog je bil bog Sonca [[HuitzilpochtliHuitzilopochtli]], pomembna pa sta bila še bog vojne [[QuetzacoatlQuetzalcoatl]] in [[Tlaloc]]. Verjeli so, da njihov bog sonca vsak dan potuje čez nebo, ponoči se pa se vrne v podzemlje, zato pa potrebuje pogonsko gorivo. Žrtvovali so mu vojne ujetnike, če pa jih je primanjkovalo, so začeli žrtvovati svoje ljudi, ki so jih izbirali z igranjem igre [[patolli]]. Vse poražence so odpeljali so na vrh [[tempelj|templja]] kjer jih je duhovnik žrtvoval bogovom.

Osnovna [[hrana]] Aztekov in ostalih mehiško-ameriških prebivalcev je bila [[koruza]]. Ostala hrana so bile [[riba|ribe]], rakci in črvi. Hrano so domov nosili v košarah, jedli pa so jo sede ali so sedeli na [[pručka]]h. Matere so svoje hčere učile vsakodnevnih opravil. Za starejše Azteke je bilo značilno da so bili bolj spoštovani in so imeli pravico piti [[alkohol]]ne pijače in se z njimi opijati. Ponoči so [[akrobat]]i, pritlikavci ter lutkarji zabavali ljudstvo. Azteška mesta so trgovci oskrbovali z raznim blagom iz tujih dežel. Najpomembnejši azteški praznik je bil praznik nabiranja koruze ([[Atamalcualztli]]), ki je trajal 10 dni in je bil posvečen boginji [[Xilonen]].

Azteške hiše so bile grajene večinoma iz [[kamen|kamnov]] ali iz zidakov iz [[blato|blata]], za vezivo so rabili [[apno]], ki je bilo pomešano s peskom. Na tak način so se tudi ponekod zavarovali pred nizkimi [[temperatura]]mi. Hiše so imele pravokoten tloris, bile pa so enosobne ali dvosobne, odvisno od položaja prebivalcev. Streha je bila terasasta. V središču hiše je bilo po navadi ognjišče na katerem so kuhali. Ognjišče je bilo narejeno iz treh kamnov in na njem je vedno gorel ogenj. Tipična azteška hiša je imela prostor za kuhanje in jedjedilnico, kopalnico ter spalnico. Svež zrak je v hišo prihajal skozi vhodna vrata.

Azteki so vsem prebivalcem zagotovili osnovno prehrano in življenjske potrebščine. S sužnji so ravnali čisto nasprotno, kot so Španci z njimi kasneje. Azteški suženj se je lahko poročil po svoji volji. Njegov potomec je ob rojstvu dobil vse pravice svobodnega državljana. Najbolj so cenili družino in skupnost, veljelaveljala pa so tudi trdna moralna določila. Za Azteke je bilo značilno tudi to, da so državljani lahko napredovali v svojem položaju.

Prestolnica Tenochtitlan je nastala na majhnem otoku sredi jezera [[Texcoco]], kjer so, kot pravi legenda zagledali znamenje, ki jim ga je napovedal bog vojne. Azteška prestolnica prepredena s kanali in vodnimi potmi, po katerih so pluli kanuji, je bila podobna današnjim [[Benetke|Benetkam]]. Prestolnico sta sestavljali dve mesti: Tenochtitlan in Plateloco. Obe sta nastali na otočkih sredi jezera Texcoco, ločeval ju je kratek vodni kanal. Dostop do azteške prestolnice je bil mogoč z obrežja s kanuji ali pa tudi po nasipih.