Založba: razlika med redakcijama

odstranjenih 24 zlogov ,  pred 10 leti
m
pp, replaced: {{reflist → {{opombe AWB
m (r2.7.1) (robot Dodajanje: lt:Leidykla)
m (pp, replaced: {{reflist → {{opombe AWB)
'''Založba''' (izdajatelj) je [[podjetje]], ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje [[tisk]]a in [[glasba|glasbe]]. Založbe ocenijo kvaliteto avtorjevega dela, produkcijo in prodajo, se odločijo ali bodo vložile denar v določenega avtorja ali projek, promovirajo in publicirajo knjige potencialnim uporabnikom, izpolnijo naročila, distributirajo knjige, zberejo denar in izplačajo avtorja<ref>Clark, G. N. (1988). Inside Book Publishing. London: Blueprint Publishing Ltd.</ref>.
Založba običajno sklene [[pogodba|pogodbo]] z [[avtor]]jem, kjer po navadi odkupi [[avtorske pravice]] in se obveže razmnoževanju, oglaševanju, financiranje in distributiranju kopije avtorskega izdelka.
Za [[Produkcija|produkcijo]] [[Knjiga|knjig]] skrbijo [[Urednik|urednikiurednik]]i, oblikovalci, marketingarji, promotorji itn.
 
==Delovanje založb==
===Tipi založb in definicije===
Pri klasifikaciji slovenskih založb lahko uporabimo več kriterijev. Ti kriteriji so velikost podjetja oz. število zaposlenih, prihodki in število izdanih naslovov.
:'''Razvrstitev glede na št. zaposlenih'''. Po klasifikaciji [[Zakon|Zakona]]a o gospodarskih združbah (ZGD) so mala podjetja tista, ki imajo manj kot 49 zaposlenih, srednja tista s 50 do 200 zaposlenimi in večja tista z več kot dvesto zaposlenimi. V [[Slovenija|Sloveniji]] spada pod velike založbe [[Mladinska knjiga]], imamo pa tudi nekaj malih založb ter veliko mikro založb.
:'''Razvrstitev glede prihodka'''. Družbe so razvrščene v posamezno dejavnost po primarni dejavnosti oz. po dejavnosti, ki so jo deklarirale kot primarno in ki prinaša največji delež prihodka. Po tej definiciji na primer [[DZS]] ne spada direktno med založbe, saj ji je primarna dejavnost [[Trgovina|trgovina]] na debelo.
:'''Razvrstitev po številu izdanih knjig'''. Rugelj<ref>Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.</ref> v svoji knjigi za mejo velikih založb postavi 300 knjig letno, kamor spadata samo Mladinska knjiga in [[Učila International]], za srednje velike založbe, ki izdajo od 70 do 300 knjig, pa spadajo [[Rokus]], DZS, [[Modrijan]], [[Mohorjeva družba v Celju|Celjska Mohorjeva družba]], [[Založba Družina|Družina]], [[Založba didakta|Didakta]] in [[Študentska založba]].
 
==Začetki založništva na Slovenskem==
[[Slika:Logo-slovenska_maticaslovenska matica.gif|thumb|right|325px|Najstarejši slovenski založbi: Slovenska matica in Mohorjeva družba]]
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protestantizem|protestantizma]], ko leta [[1550]] dobimo prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun avtor [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik<ref>Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali vse do leta [[1575]] tiskati na nemškem, ko je Janez Mandelc v Ljubljani odprl prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih [[1615]] in [[1672]] ne izide nobena knjiga več.
Leta [[1689]] naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izda svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
 
==Viri==
{{reflistopombe}}
 
==Glej tudi==
303.341

urejanj