== Ustvarjanje ==
Kljub temu, da je bila Fanny ambiciozna slikarka, si je mesto v zgodovini zagotovila s svojimi literarnimi deli. S humoristično-satiričnimi deli okrog leta 1900 kaže čudovit primer münchenske[[Münchenska secesija|münchenske boeme]]. Njeni romani in novele se prebirajo še danes.
Avtobiografski roman ''Ellen Olestjerne ''(1903) je tipični roman tistega časa. Reventlowa ga je napisala po pobudi Ludwiga Klagesa, kot vstopnica v krog »Svobodnih« (nem. Die Befreiten), kot so takrat imenovali münchenske umetnike. Za avtobiografijo je uporabila avtentične zapiske iz dnevnika ter ljubezenska pisma iz njene mladosti v Lübecku. Kasneje se je v njenem Schwabinger Beobachter oddaljila od svojega prvega dela ter od kroga »Kosmiker« .
S svojimi novelističnimi romani in pripovedmi je v prvem desetletju 20. stoletja vstopila v nov svet. Svoj preprosti humorističen govor se je razvil z več kot štiridesetimi prevodi francoskih družbenih romanov (npr. ''Marcel Prévost'') ter z vici katere je za pet mark pisala za satirično tedensko revijo ''Simplicissimus''. V »''Amoreskah« od PaulPaula zu Pedrodo Pedra'' (1912) je v obliki pisemskega romana ''Nevarna razmerja'' (fr. ''à la Liaisons Dangereuses'') kateri prikazuje erotična dogajanja v času boeme. Njeno najpomembnejše delo je ključni roman ''Zapisi gospoda Dames ali dogodki v čudni četrti mesta '' (nem. ''Herrn Dames Auszeichnungen oder Begebenheiten aus einem merkwürdigen Stadtteil'', 1913). Roman povzema svoj humoristični potencial iz umetnostno naivnih komentarjev nevtralnega opazovalca gospoda Dame. V delu ''Težave z denarjem'' (nem. ''Der Geldkomplex'', 1916), naslovljena ''Posvečeno mojim oboževalcem'' (nem. ''Meinen Gläubigern zugeeignet''), je Fanny (ponovno roman v pismih) prikazala nihajoče komični upor o denarnih dimenzijah boemskega življenja. Težave z denarjem je parodija na [[psihoanaliza|psihoanalizo]]. Pripovedi münchenskega žanra so izšli leta 1917 pod naslovom ''Prenočišče pri majavem globusu'' (nem. ''Das Logierhaus zur Schwankenden Weltkugel'') ter druge novele v zbirki ''Langens Markbücher''.
ReventlowinNjen zadnji roman se je imenoval ''Društvo samomorilcev '' ( nem. ''Der Selbstmordverein ''). Kljub ironiji se v njem kaže tudi melanholičen vtis, ki izhaja iz časa pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno ]]. V tem času sta se [[Münchenska secesija|boemski krogi iz Münchna ]] in [[Berlinska secesija|Berlina ]] vedno bolj vračali v reformatorsko-sektaške kroge v zaledjih (Monte Verita) ali pa so se priključili k političnimi akcijami. Roman ni bil dokončan (izdan kot Fragmentfragment leta 1925). [[Annette Kolb ]] je v svoji knjigi ''Zarastro '' (1921) zapisala o srečanju s Fanny Reventlow, eno leto pred njeno smrtjo, maja 1917: ▼
Dame. V delu ''Težave z denarjem (Der Geldkomplex, 1916)'', naslovljena »„Meinen Gläubigern zugeeignet“ »Posvečeno mojim oboževalcem« , je Reventlow (ponovno roman v pismih) prikazala nihajoče komični upor o denarnih dimenzijah boemskega življenja. Težave z denarjem je parodija na psihoanalizo. Pripovedi münchenskega žanra so izšli leta 1917 pod naslovom Prenočišče pri majavem globusu (Das Logierhaus zur Schwankenden Weltkugel) ter druge novele v zbirki »Langens Markbücher«.
▲Reventlowin zadnji roman se je imenoval Društvo samomorilcev (Der Selbstmordverein). Kljub ironiji se v njem kaže tudi melanholičen vtis, ki izhaja iz časa pred prvo svetovno vojno. V tem času sta se boemski krogi iz Münchna in Berlina vedno bolj vračali v reformatorsko-sektaške kroge v zaledjih (Monte Verita) ali pa so se priključili k političnimi akcijami. Roman ni bil dokončan (izdan kot Fragment 1925). Annette Kolb je v svoji knjigi Zarastro (1921) zapisala o srečanju s Fanny Reventlow, eno leto pred njeno smrtjo, maja 1917:
»:'''Njen cinizem je bil brez meja, vendar vedno z milino. Ni hotela več pisati […]. Govorila sem o njeni pisavi in da ni nobene knjige te zvrsti in kvalitete, s tako medlo, posmehljivo in duhovito vsebino. Vendar je le zmajala z glavo: pretežko je«.'''
Ne le v delu ''Ellen Olestjerne'', tudi v njenih kasnejših delih je uporabila veliko avtobiografskega materiala, tako da vse kar je v njenih delih zapisano, je dodano v njeno biografijo. Tako so zaradi pripovedi ''Posel z grofskim mlekom'' (nem. ''Das gräfliche Milchgeschäft'') domnevali, da je začasno delala kot prodajalka mleka, a za to ni dokazov.
Fanny Reventlow za svoje bralce in oboževalce ni zanimiva le zaradi svojih del, temveč tudi oz. predvsem, zaradi njenega pestrega življenja. Zanimive so tudi njene ljubezenske zveze ( med drugimi z LudwiguLudwigom Klagesom, KarlKarlom Wolfskehlom, AlfredAlfredom FrießuFrießom, WalterWalterjem StrichuStrichom undter GüntherGüntherjem von Pechmannu ter drugiPechmannom). Reventlow si je v Münchenski moderni zagotovila mesto, kot münchenska grofinja. Živela je tudi v stanovanjski skupnosti, katera je postala znana po njenih prijateljih Bohdan von Suchocki in Franz Hessel, ki je vse skupaj financiral. Skupščina je delovala med letiletoma 1903-1906 v „Eckhausu“, v Kaulbachstraße 63(hiša ne stoji več). V 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja je bila Fanny zu Reventlow, zaradi njenega nekonvencionalnega življenja poimenovana ikona seksualne revolucije in ženske emancipacije. Reventlow se je v svojem času sodobnega ženskega gibanja oddaljevala s [[cinizem|cinizmom ]], čeprav je imela dobre prijateljske odnose z njenimi predstavniki (Anita Augspurg in Helene Böhlau). Šele pred kratkim se je na kulturno-znanstvenem raziskovanju literarne moderne in boemske družbe v Münchnu in Berlinu, pričelo zanimanje za literaturo Reventlowe ter za njeno skoraj pozabljeno biografijo münchenske grofice. ▼
Tako so zaradi pripovedi Posel z grofskim mlekom (Das gräfliche Milchgeschäft) domnevali, da je začasno delala kot prodajalka mleka, a za to ni dokazov.
▲Fanny Reventlow za svoje bralce in oboževalce ni zanimiva le zaradi svojih del, temveč tudi oz. predvsem, zaradi njenega pestrega življenja. Zanimive so tudi njene ljubezenske zveze (z Ludwigu Klagesom, Karl Wolfskehlom, Alfred Frießu, Walter Strichu und Günther von Pechmannu ter drugi). Reventlow si je v Münchenski moderni zagotovila mesto, kot münchenska grofinja. Živela je tudi v stanovanjski skupnosti, katera je postala znana po njenih prijateljih Bohdan von Suchocki in Franz Hessel, ki je vse skupaj financiral. Skupščina je delovala med leti 1903-1906 v „Eckhausu“, v Kaulbachstraße 63(hiša ne stoji več). V 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja je bila Fanny zu Reventlow, zaradi njenega nekonvencionalnega življenja poimenovana ikona seksualne revolucije in ženske emancipacije. Reventlow se je v svojem času sodobnega ženskega gibanja oddaljevala s cinizmom, čeprav je imela dobre prijateljske odnose z njenimi predstavniki (Anita Augspurg in Helene Böhlau). Šele pred kratkim se je na kulturno-znanstvenem raziskovanju literarne moderne in boemske družbe v Münchnu in Berlinu, pričelo zanimanje za literaturo Reventlowe ter za njeno skoraj pozabljeno biografijo münchenske grofice.
== Publikacija in ime ==
|