Metafora: razlika med redakcijama

odstranjenih 570 zlogov ,  pred 9 leti
brez povzetka urejanja
'''Metafora''' (starogrško μεταφορά 'prenos') je raba ene [[Beseda|besede]] (besedne zveze) namesto druge na podlagi kake njune skupne pomenske lastnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[Pomen|pomen]] z enega [[Predmet|predmeta]] na drugega (npr. lisjak za ''"zvit človek"'', roža za ''"dekle"'', trlica za ''"suh človek"'', žrd za ''"velik suh človek"''). Spada med [[pesniški jezik#Tropi|trope]].
 
 
Primer:
 
• ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.)
{{navedek|Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi|4=—[[France Prešeren|Prešeren]], [[Sonetje nesreče]] ([[1832]])}}
 
• '' Ti si krava. ''
 
• ''Ne me jebat.'' (kletvice so pogosto metaforične)
 
• ''Ponoči je vsaka krava črna.''
==Splošno==
Med metafore uvrščamo tudi:
==== [[Ukrasni pridevek|'''Ukrasne pridevke''']] ali [[Ukrasni pridevek|'''epíteton ornans''']] ====
Ukrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Gre za [[prilastek|prilastke]], ki pa morajo biti [[vsebina|vsebinsko]] dovolj močni, da popolnoma opišejo zadevno osebo ali predmet.
 
V vsakdanjem govoru so se nekateri ukrasni pridevki toliko udomačili, da jih bolje poznamo kot ''stalne pridevke''. To so na primer izrazi kot ''prazen nič'', ''črna tema'', ''bela Ljubljana'', pa tudi ''Aleksander Veliki'' in ''Rihard Levjesrčni''.
 
 
==Med metafore uvrščamo tudi:==
==== [[Poosébljenje|'''Poosebitve''']] ali [[personifikacija|'''personifikacije''']] ====
Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, [[predmet]]e in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Primeri: ''Zima, zima bela, vrh gore sedela'', ''Lisica Zvitorepka je ukanila volka'', ''Denar je sveta gospodar'', ''Okna gledajo na ulice'', ''Vince sladko se v kozarcih nam smeja''. ([[France Prešeren|Prešeren]]) in
 
==== *[[Ukrasni pridevek|'''Ukrasne pridevke''']] ali [[Ukrasni pridevek|'''epíteton ornans''']] ====
Ukrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Gre za [[prilastek|prilastke]], ki pa morajo biti [[vsebina|vsebinsko]] dovolj močni, da popolnoma opišejo zadevno osebo ali predmet.
 
==== [[Ukrasni pridevek|'''Stalna rekla''']] ali [['''fraza|fraze''']] ====
Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega. Tako se na primer tekoče uporablja beseda ''prekositi'' v smislu ''premagati'', a prvotno je lahko samo kosec prekosil drugega kosca. Stalna rekla so prava narodna [[zaklad]]nica, saj so v vsakem jeziku drugačna (npr. ''lahko noč'', ''španska vas'').
 
Primer:
 
• ''črna tema''
Metafora se je iz prvotnega območja [[Retorika|retorike]] in [[Poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[Veda|vede]], postala je [[Predmet|predmet]] [[Lingvistika|lingvistike]], [[Literarna veda|literarne vede]], [[Psihologija|psihologije]], [[Psihoanaliza|psihoanalize]], [[Filozofija jezika|filozofije jezika]], [[Semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[Računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
 
• ''bela Ljubljana''
==Teorije metafore==
Obstaja več različnih razlag metafore:
 
• ''rdeča kri''
*Tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore)
 
*Interakcijska teorija
 
 
*Kognitivna teorija (sodobna teorija metafore)
==== *[[Poosébljenje|'''Poosebitve''']] ali [[personifikacija|'''personifikacije''']] ====
Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, [[predmet]]e in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Primeri: ''Zima, zima bela, vrh gore sedela'', ''Lisica Zvitorepka je ukanila volka'', ''Denar je sveta gospodar'', ''Okna gledajo na ulice'', ''Vince sladko se v kozarcih nam smeja''. ([[France Prešeren|Prešeren]]) in
 
 
Primer:
 
• ''Denar je sveta vladar.''
 
• ''Okna gledajo na ulice.''
 
 
==== *[[Ukrasni pridevek|'''Stalna rekla''']] ali [['''fraza|fraze''']] ====
Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega.
 
 
Primer:
 
• ''lahko noč'' (noč ni fizični lahka)
 
• ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro)
 
• ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno)
 
• ''Besedo je snedla.'' (ni izpolnila obljube)
 
 
Metafora se je iz prvotnega območja [[Retorika|retorike]] in [[Poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[Veda|vede]], postala je [[Predmet|predmet]] [[Lingvistika|lingvistike]], [[Literarna veda|literarne vede]], [[Psihologija|psihologije]], [[Psihoanaliza|psihoanalize]], [[Filozofija jezika|filozofije jezika]], [[Semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[Računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
 
'''Obstaja več različnih razlag metafore:''' Tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore).
 
 
22

urejanj