22
urejanj
Metafora: razlika med redakcijama
brez povzetka urejanja
|
'''Metafora''' (starogrško μεταφορά 'prenos') je raba ene [[Beseda|besede]] (besedne zveze) namesto druge na podlagi kake njune skupne pomenske lastnosti. Zaradi neke podobnosti prenesemo [[Pomen|pomen]] z enega [[Predmet|predmeta]] na drugega
Primer:
• ''Tomaž je osel.'' (Namesto trmast pravimo osel, kar pomeni osel pripišemo trmastemu človeku.)
• '' Ti si krava. ''
• ''Ne me jebat.'' (kletvice so pogosto metaforične)
• ''Ponoči je vsaka krava črna.''
Med metafore uvrščamo tudi:▼
==== [[Ukrasni pridevek|'''Ukrasne pridevke''']] ali [[Ukrasni pridevek|'''epíteton ornans''']] ==== ▼
Ukrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost. Gre za [[prilastek|prilastke]], ki pa morajo biti [[vsebina|vsebinsko]] dovolj močni, da popolnoma opišejo zadevno osebo ali predmet. ▼
▲==Med metafore uvrščamo tudi:==
==== [[Poosébljenje|'''Poosebitve''']] ali [[personifikacija|'''personifikacije''']] ==== ▼
Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, [[predmet]]e in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti. Primeri: ''Zima, zima bela, vrh gore sedela'', ''Lisica Zvitorepka je ukanila volka'', ''Denar je sveta gospodar'', ''Okna gledajo na ulice'', ''Vince sladko se v kozarcih nam smeja''. ([[France Prešeren|Prešeren]]) in ▼
▲
▲Ukrasni pridevek je lastnost osebe ali tudi predmeta, ki na kratko in na slikovit način pokaže njuno bistveno lastnost.
==== [[Ukrasni pridevek|'''Stalna rekla''']] ali [['''fraza|fraze''']] ==== ▼
Primer:
• ''črna tema''
Metafora se je iz prvotnega območja [[Retorika|retorike]] in [[Poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[Veda|vede]], postala je [[Predmet|predmet]] [[Lingvistika|lingvistike]], [[Literarna veda|literarne vede]], [[Psihologija|psihologije]], [[Psihoanaliza|psihoanalize]], [[Filozofija jezika|filozofije jezika]], [[Semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[Računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.▼
• ''bela Ljubljana''
• ''rdeča kri''
▲Poosebitev je način izražanja, ki obravnava [[žival]]i, [[predmet]]e in [[pojem|pojme]] kot [[oseba|osebe]]. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje [[človek|človeške]] lastnosti.
Primer:
• ''Denar je sveta vladar.''
• ''Okna gledajo na ulice.''
Stalna rekla so besede ali skupine besed, ki so prišla v vsakdanjo rabo, a so njihovi prvotni pomeni večkrat zelo različeni od današnjega.
Primer:
• ''lahko noč'' (noč ni fizični lahka)
• ''dobro jutro'' (jutro ni dejansko dobro)
• ''kislo vreme'' (ni dobesedno kislo, je mračno ali oblačno)
• ''Besedo je snedla.'' (ni izpolnila obljube)
▲Metafora se je iz prvotnega območja [[Retorika|retorike]] in [[Poetika|poetike]] preselila v najrazličnejše [[Veda|vede]], postala je [[Predmet|predmet]] [[Lingvistika|lingvistike]], [[Literarna veda|literarne vede]], [[Psihologija|psihologije]], [[Psihoanaliza|psihoanalize]], [[Filozofija jezika|filozofije jezika]], [[Semiotika|semiotike]], [[kognitivna znanost|kognitivne znanosti]], [[Računalništvo|računalništva]] idr. Ena od ključnih ugotovitev sodobnega pogleda na metaforo je, da metafor ne uporabljamo zgolj za [[Jezik|jezikovno]] sporazumevanje, temveč da v metaforah tudi mislimo. Konec sedemdesetih let se je tako zgodil t. i. kognitivni preobrat, ki je metaforo iz jezikovne ravni prenesel na konceptualno, miselno raven. Metaforo so začeli obravnavati kot konceptualni mehanizem, kot “miselne [[Figura|figure]]”, s pomočjo katere se vedenje o konkretnih [[Pojav|pojavih]] in izkušnjah [[Projekcija|projicira]] na številne abstraktne domene.
'''Obstaja več različnih razlag metafore:''' Tradicionalna teorija metafore (substitucijska in primerjalna teorija metafore), interakcijska teorija in kognitivna teorija (sodobna teorija metafore).
| |||