Trška gora: Razlika med redakcijama

{{drugipomeni2|Trška gora}}

'''Trška gôra''' (428 [[mnm]], 45° 50' 42" [[severna geo. širina|sever]]no in 15° 11' 38" [[VZD|vzhodn]]o) je [[hrib]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]] posut v [[zidanica]]mi in [[vinograd]]i. Ime izhaja iz dejstva, da je spadala k bližnjemu trgu, Novemu mestu ([[trg]] -> trška). Lastniki večine posestev so bili namreč Novomeščani. Posest na Trški gori je imel tudi [[cistercijani|cistercijanski]] [[samostan]] v [[Stična|Stični]] - podarjena jim je bila ob ustanovitvi samostana leta 1136 od [[oglej]]skega [[patriarh]]a [[Peregrin (ime)|Peregrin]]a. V ustanovni listini se omenjata ''Willam Wingarten'' (gre najverjetneje za pristavo in vinski hram) in pa vas Bajnof (iz [[nemščina|nem.]] ''Weinhof'' = vinski dvor) - to ime je ohranjeno do danes. Na vrhu stoji [[romanje|romarska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] Marijinega rojstva (vsakoletno [[žegnanje]] na [[mali šmaren]] oz. [[mala maša|malo mašo]] [[8. september|8. septembra]]), ki jo je leta 1623 dal postaviti [[opat]] [[Stična|stiškega]] [[samostan]]a [[Jakob Reinprecht]], poleg nje pa rastejo štiri lipe, najmogočnejša med njimi je z 830 cm v prsnem obsegu tudi [[rekordi|najdebelejša]] dolenjska [[lipa]]. Z vrha se odpira lep razgled na [[Dolenjska|Dolenjsko]] s [[Krka|Krko]], [[Novo mesto]] in [[Gorjanci|Gorjance]]. Blizu Trške gore je 605 metrov visoki hrib Turn, ki je najvišja točka med [[Trdinov vrh|Trdinovim vrhom]] in [[Kum]]om. V bližini sta tudi propadajoči [[Grad Hmeljnik|Hmeljniški]] ter delno obnovljeni [[Stari grad]]. Po pobočjih hriba se raztezajo naselja '''Trška Gora''' (na [[jug|južni]] in jugo[[zahod]]ni strani), Golušnik (na [[sever]]ni strani) in Češnjice (na [[vzhod]]ni in jugovzhodni strani), nekoliko stran pa naselje '''Pod Trško goro'''.